Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji – delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku – je bila lani z 22,6 odstotka rekordno visoka. Dolgoročno povprečje od leta 2008 do 2020 medtem znaša 13,4 odstotka.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat so imeli lani najvišjo stopnjo varčevanja med opazovanimi evropskimi državami Nizozemci (24 odstotkov), najnižjo pa Slovaki (10,9 odstotka). Gospodinjstva v Sloveniji so se uvrstila na tretje mesto.
Potrošnja gospodinjstev je lani upadla povsod, razen na Slovaškem. Glede na leto 2019 je najizraziteje nazadovala v Španiji (za 12 odstotkov). Statistiki so razloge za to pripisali zlasti oteženim možnostim trošenja med pandemijo covida-19 in z ukrepi za njeno zajezitev.
Močnejši upad potrošnje in nadaljnja rast bruto razpoložljivega dohodka sta se nato odrazila v okrepljenem varčevanju gospodinjstev.
Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev se je v letu 2020 povečala v vseh opazovanih evropskih državah. Na letni ravni se je najizraziteje povečala v Luksemburgu (za 9,5 odstotne točke) in v Sloveniji (za 8,9 odstotne točke), najmanj izrazito pa na Madžarskem (za 0,3 odstotne točke) in na Slovaškem (za 0,8 odstotne točke).
Vrednost neto finančnega premoženja gospodinjstev v Sloveniji – vrednost razlike med sredstvi in obveznostmi – je bila ob koncu leta 2020 najvišja doslej, znašala je 48,2 milijarde evrov ali 102,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V primerjavi z letom 2019 se je povečala za 12 odstotkov ali za 5,2 milijarde evrov.
Finančna sredstva gospodinjstev (gotovina in vloge, delnice in drugo) so konec lanskega leta znašala 63 milijard evrov ali 134,3 odstotka BDP. Glede na predhodno leto so se zaradi izrazitega varčevanja gospodinjstev povečala za devet odstotkov ali za 5,2 milijarde evrov.
K temu povečanju so največ prispevale vpogledne vloge, ki so se v letni primerjavi povečale za rekordnih 2,7 milijarde evrov in so ob koncu leta 2020 znašale 19 milijard evrov ali 30 odstotkov vseh finančnih sredstev (40,4 odstotka BDP). K rasti finančnih sredstev so opazneje prispevali tudi gotovina (1,2 milijarde evrov), delnice in drugi lastniški kapital (1,1 milijarde evrov) ter zavarovanja in pokojninske sheme (0,3 milijarde evrov).
Struktura finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev se v obdobju pandemije v primerjavi s preteklimi leti ni bistveno spremenila. Največji delež so še vedno predstavljale vloge (zlasti vpogledne vloge) in gotovina (49,3 odstotka), sledili so delnice in drug lastniški kapital (29,9 odstotka), zavarovanja in pokojninske sheme (13,1 odstotka), dolžniški vrednostni papirji in druge terjatve (5,6 odstotka) ter posojila (2,2 odstotka).
Taka struktura finančnih sredstev razkriva, da gospodinjstva v Sloveniji ostajajo pri izbiri oblike varčevanja konservativna in nenaklonjena tveganju. Deleži bolj tveganih naložb, kot so na primer investicijski skladi, vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti, pa ostajajo razmeroma nizki, so pojasnili na statističnem uradu.
Finančne obveznosti gospodinjstev, kot so posojila, so konec lanskega leta znašale 14,8 milijarde evrov ali 31,5 odstotka BDP. Njihova rast je glede na predhodno leto stagnirala. Zlasti dolgoročna posojila so se povečala v izrazito manjšem obsegu kot v preteklih treh letih, in sicer za 101 milijon evrov ali 0,8 odstotka.
V strukturi finančnih obveznosti slovenskih gospodinjstev še vedno prevladujejo posojila; lani so znašala 13 milijard evrov ali 88,2 odstotka vseh finančnih obveznosti. Največji delež med posojili so sestavljala dolgoročna posojila (82,4 odstotka), sledili so trgovinski krediti, avansi in druge obveznosti (11,8 odstotka) ter kratkoročna posojila (5,8 odstotka).
Dolg gospodinjstev v Sloveniji, merjen kot razmerje med finančnimi obveznostmi iz posojil in razpoložljivim dohodkom, se je v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 zmanjšal za 1,4 odstotne točke na povprečno 43 odstotkov, je še objavil državni statistični urad.
