Besedilo predloga je pripravil parlamentarni odbor za ustavne zadeve, evropski poslanci pa ga bodo podrobneje obravnavali na plenarnem zasedanju v četrtek. V skladu s predlogom bi po dva dodatna sedeža prejeli Španija in Nizozemska, po enega pa Slovenija, Avstrija, Danska, Finska, Slovaška, Irska in Latvija.

Ob tem so pri odboru poudarili potrebo po hitrem ukrepanju na tem področju, da bi lahko države članice pred volitvami prihodnje leto sprejele potrebne spremembe na nacionalni ravni.

Izpostavili so tudi, da bi morala predlagana razdelitev vključevati rezervnih 28 sedežev za poslance, izvoljene v vseevropski volilni enoti, ki so jo v parlamentu predlagali maja lani. V luči tega so še opozorili, da bi bilo vsako nadaljnje zavlačevanje dela Sveta EU pri tej reformi v nasprotju z načelom iskrenega sodelovanja.

Evropski parlament pred vsakimi volitvami pripravi predlog razdelitve sedežev. Ta temelji na načelih, da je poslancev skupno največ 751 – vključno s predsednikom oziroma predsednico parlamenta, da posamezna država nima manj kot šest ali več kot 96 sedežev in da so ti razdeljeni po sistemu degresivne sorazmernosti, v skladu z najnovejšimi podatki o številu prebivalcev.