Kot je v imenu predlagateljev odložilnega veta na današnji izredni seji DS, prvi v novi sestavi, pojasnil državni svetnik Andrej Poglajen, novela zakona glede na prvotni pomen, to je, “da se slovenska zakonodaja uskladi z zakonodajo EU z namenom preprostejšega pretoka blaga ter storitev”, prinaša številne problematične rešitve.

Po njegovih besedah je sicer najbolj problematičen del novele, ki predvideva, da se lahko pri opravljanju finančne preiskave pridobiva podatke o položaju in gibanju blaga z uporabo tehničnih pripomočkov, pri čemer bi se prikrito sledenje uporabljalo zgolj na podlagi odločitve pooblaščene osebe Finančne uprave RS (Furs) oz. generalnega direktorja in brez kakršnekoli zunanje kontrole. “Jasni pogoji za uporabo tega instrumenta v zakonu niso podani,” je podčrtal državni svetnik.

Na ta način “pride do nesorazmernih posegov v človekove pravice”, je menil. “Glede na sodno prakso, tudi mednarodno, je za vsak tak poseg v zasebnost potrebna predhodna odobritev sodne veje oblasti,” je dodal.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je tovrstne pomisleke zavrnil. Ponovil je, je so za uporabo sledilnih naprav predvidene številne varovalke, ki zagotavljajo, da se bo ukrep uporabljal v najmanjši možni meri in na način, ki preprečuje posege v zasebnost posameznika.

Odločanje o uporabi teh sredstev bo dvostopenjsko, je spomnil. Uporabo bi predlagal specializirani inšpektor, odobril pa lahko le generalni direktor Fursa, je pojasnil.

Vztrajal je tudi, da zakon predvideva sledenje blagu oz. preiskovanju in odkrivanju najtežjih kršitev predpisov o obdavčenju s področja trošarin, carin in davka na dodano vrednost, ki lahko močno prizadenejo državni proračun, ne ljudem. Če bi se sledilo osebam, bi sledile sorazmerne posledice, saj bi bilo to v nasprotju z zakonom, je zatrdil. Druge države te rešitve že uporabljajo, je še argumentiral.

A svetnikov ni prepričal. Bojana Potočan je v imenu interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev dejala, da ureditev glede sledenja “ogroža vladavino prava, ki je temelj demokratične in pravne države”. Pritrdila je Poglajnu, da bi bil potreben neodvisen zunanji nadzor. Fursa namreč ne nadzira nobena institucija.

Veto so podprli tudi v interesni skupini delodajalcev, kjer so danes opozorili, da je bila novela sprejeta brez širše javne razprave. Tudi Jože Smole je pri tem problematiziral odreditev prikritega sledenja zgolj s strani pooblaščene osebe na Fursu in umanjkanje zunanjega nadzora.

Novela zakona sicer predvideva tudi nekatere druge novosti, med drugim odpravo nekaterih določb, zapisanih v zakon marca letos. Z njo se ponovno uvaja trajni mandat za direktorje finančnih uradov, odpravljata pa se kolegijsko odločanje v najzahtevnejših primerih in ukrep dodelitve zadeve drugemu inšpektorju v primeru kršitve vodenja in odločanja posameznega postopka.

DZ je novelo potrdil minuli četrtek, in sicer zgolj z glasovi poslancev Svobode. V SD in Levici so se namreč zaradi po njihovih besedah vprašljivega sledenja pri glasovanju vzdržali, opozicija pa je bila proti.