Skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Matjažem Gamsom je predlog za odločanje o odložilnem vetu na zakon vložila, ker jih med drugim moti hitrost menjave organov odločanja na zavodu. Tem mandat preneha veljati z dnem uveljavitve zakona, medtem ko se novouvedeni svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) nato konstituira najpozneje v roku 60 dni. To po mnenju predlagateljev veta predstavlja nerazumno kratek čas.

Veto je med drugim podprla interesna skupina lokalnih interesov. Kot je na današnji seji državnega svet pojasnil vodja omenjene skupine Milan Ozimič, se strinjajo, da gre za zelo rokohitrski poseg v zelo pomembno institucijo. Težave zavoda so širšega in globljega izvora in po takšni poenostavljeni poti se jih ne da odpraviti, je opozoril.

Po drugi strani pa so nasprotovanje vetu izrazili člani komisije državnega sveta za kulturo, ki so na današnji seji komisije predlog odložilnega veta zavrnili, je pojasnil predsednik komisije Branimir Štrukelj. Večina članov komisije namreč meni, da je bistven element tega zakona omejevanje vpliva političnih strank na delovanje RTVS.

Nasprotovanje vetu so izrazili tudi v interesni skupini delojemalcev, kjer jih obrazložitev predlagateljev veta ni prepričala, je dejala vodja skupine Lidija Jerkič. Navedena argumentacija za veto, pa po prepričanju Jerkičeve izpade bolj kot obramba veljavnih mandatov določenih skupin.

So pa tudi nasprotniki veta ocenili, da bi bilo zakon kasneje treba dodelati.

Vladno novelo zakona o RTVS je DZ s 53 glasovi za in 26 proti sprejel v četrtek.

Namen novele zakona o RTVS je spremeniti zdajšnji način upravljanja in vodenja zavoda tako, da se politika umakne iz zavoda, da se onemogoči politično podrejanje in vmešavanje v kadrovske in uredniške odločitve in da se zavod vrne javnosti in zaposlenim, je na današnji seji spomnila ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Novela med drugim namesto zdajšnjega 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda uvaja enotni svet s 17 člani. Med njimi ne bo nobenega imenoval DZ.