Predlog novele zakona o dohodnini je v parlamentarno obravnavo januarja lani vložila skupina poslancev SDS s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Z njo bi se zvišala splošna dohodninska olajšava s 3500 na 4826 evrov, kolikor znaša letno denarno socialno nadomestilo.
Matični odbor je ob obravnavi predloga novele ocenil, da ta ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Kot je danes spomnila poslanka SDS Suzana Lep Šimenko, temeljno izhodišče predloga izhaja iz dejstva, da so prejemniki socialne pomoči privilegirani glede obveznosti plačevanja dohodnine, saj odrasla oseba, ki je prejemnik denarne socialne pomoči, prejme okoli 4826 evrov letno, od tega pa ne plača dohodnine. Na drugi strani pa država tistim, ki delajo, prizna splošno olajšavo le v višini 3500 evrov. Poglavitna rešitev je tako dvig splošne dohodninske olajšave.
V vmesnem času pa je prišlo do menjave vlade in aktualna vlada je pripravila paket davčnih zakonov, med katerimi je tudi sprememba zakona o dohodnini, po kateri se splošna olajšava postopoma dviguje s 3500 na 7500 evrov. Ker vladni zakon pomeni še boljšo rešitev od predlagane v tem zakonu, so v SDS na odboru po pojasnilih Lep Šimenkove glasovali, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj želijo, da vladni zakon čim prej pride na dnevni red.
Vlada predloga ne podpira, saj je primerljivo vsebino vključila v celovite rešitve sprememb zakona o dohodnini, ki jih je v DZ poslala maja, je na seji DZ pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Maja Kostnik Kališek.
Cilj vladnega zakona je doseči razbremenitev dela z namenom, da bo gospodarstvo sposobno obdržati in privabiti ustrezne kadre. Zato je vlada v svojem predlogu zakona pripravila tudi predlog vzdržnega dviga splošne olajšave na nivo ocenjenih minimalnih življenjskih stroškov ter druge predloge sprememb, ki so namenjeni davčni razbremenitvi delavcev in večji privlačnosti slovenskega davčnega okolja. Pripravljene so tudi druge rešitve, ki gredo v smer razbremenitve dohodkov fizičnih oseb, s katerimi bodo spodbudili oz. ponovno vzpostavili gospodarske aktivnosti in spodbudili naložbe v Sloveniji, je še naštela državna sekretarka.
