Za Pengova Bitenca je bil sredin Erjavčev odstop na seji sveta stranke do neke mere presenečenje, čeprav je bilo po neuspeli konstruktivni nezaupnici z njegovo kandidaturo za predsednika vlade jasno, da tako ne bo šlo dolgo naprej. Po njegovem mnenju je Erjavec podcenil poslansko skupino, fluidnost situacije in predvsem precenil samega sebe. Za to, da bi uspel s kandidaturo za predsednika vlade, bi namreč moral kaj narediti. “Zdaj pa je užaljeno zapustil sceno, pobral igrače in odšel iz peskovnika domov,” je bil v izjavi za STA slikovit politični analitik.
Spomnil je na izjave poslancev Branka Simonoviča in Ivana Hršaka minuli teden na RTV Slovenija, kjer je po njegovem mnenju Simonovič povedal več, kot je hotel, ko je rekel, da bo stranka enotna, ali je ne bo več. “In zdaj smo v drugem delu te izjave,” je ugotavljal Pengov Bitenc. Dodal je, da stranka ni enotna in vprašanje je tudi, kako bo zdaj delovala poslanska skupina. Slednja se mora po njegovem mnenju zelo potruditi, če bo želela delovati kot neodvisna, saj si jih bodo verjetno podajali, jih napadali in vabili drugam.
Obenem pa lahko poslanski skupini neodvisen položaj, ki si ga je izborila, nekoliko koristi, če bodo pametno odigrali, meni Pengov Bitenc. Če bodo ta čas porabili za to, da se pogovorijo in ugotovijo, kdo so in kam sodijo, bodo po njegovih ocenah lahko razmišljali o tem, da imajo prihodnost in na volitvah možnosti. V nasprotnem primeru se bodo nadaljevali procesi, kot so se doslej, in se lahko zgodi, da bodo izginili, je ugotavljal.
Pri iskanju novega predsednika pa je treba DeSUS po ocenah analitika malo manj ciljati na to, kdo je zanje medijsko prepoznaven, in bolj na to, kdo ima avtoriteto v stranki. Po njegovih ocenah bi bilo logično, da bi bil to denimo vodja poslanske skupine Franc Jurša. Stranko je treba namreč na novo zgraditi, zato mora biti to nekdo, ki pozna njeno delovanje, je prepričan Pengov Bitenc.
“Erjavčevo nečastno slovo, ko je za seboj požgal vse mostove ter grobo obračunal s strankarskimi kolegi, s katerimi je v stranki delal skozi leta, potrjuje, da ga ljudje z zelo nizkim izkazovanjem zaupanja na lestvicah priljubljenosti politikov nikakor niso napačno ocenili,” pa je za STA ocenil urednik portala Domovina Rok Čakš. Če DeSUS danes ni stranka, kakršno je poznal, kot pravi Erjavec, je kot dolgoletni predsednik po Čakševem mnenju za to najbolj odgovoren sam. “Te odgovornosti pa seveda, kot vidimo, nase ne bo prevzel,” je ugotavljal.
Zdaj po njegovem mnenju lahko pričakujemo povečanje politične moči poslanske skupine in kooperativnost z vlado pri projektih, ki so v korist upokojencev, oziroma starejše populacije. Pričakuje tudi podporo poslancev DeSUS pri glasovanjih, ki bi sicer lahko vodili v politično nestabilnost ali predčasen padec oblasti.
“DeSUS bo najbrž lažje brez Erjavca kot z njim. Ali bodo na političnem prizorišču obstali, pa je veliko odvisno od osebe, ki jih bo na čelu stranke peljala na volitve,” je še ugotavljal Čakš.
Erjavec je v sredo na seji sveta stranke po dobrih treh mesecih svojega petega mandata odstopil s čela DeSUS, kamor se je decembra ponovno zavihtel po slabem letu umika iz politike. Januarja lani ga je namreč na kongresu premagala Aleksandra Pivec, ki pa je kmalu odstopila.
Svet stranke je za vodjo stranke do kongresa v sredo imenoval podpredsednika stranke Antona Balažka.
