Simonovič je novinarki očital kršenje treh členov Kodeksa novinarjev Slovenije, ko je marca poročala o tem, da Simonovič trdi, da ima diplomo zagrebške fakultete za zunanjo trgovino, medtem ko so ji na fakulteti povedali, da poslanec pri njih ni diplomiral. Kodeks naj bi kršila s tem, ko se je spraševala, ali je poslanec pred novo afero in ali si je privoščil ponaredek diplome.

Novinarka naj bi kršila kodeks v delih, ki pravijo, da se mora novinar izogibati osebno žaljivemu predstavljanju podatkov, da se mora izogibati senzacionalističnem razkrivanju zasebnosti in da nihče ni kriv, dokler to ni ugotovljeno z odločitvijo pristojnega organa.

Kot je navedel v pritožbi, je novinarki ob pridobivanju njegovega odziva pojasnil, da navedbe slednje ne držijo ter da ji bo zaradi prezasedenosti dokazila predložil naknadno, kljub temu pa se je v prispevku vseeno spraševala, ali je ponaredil diplomo.

Carlova je v odgovoru navedla, da ni nikjer trdila, da poslanec nima diplome ali da jo je ponaredil, o tem se je le spraševala na podlagi uradnih odgovorov zagrebške univerze, pri čemer ji poslanec dokazila o končanem študiju ni pokazal. Tega je šele pozneje predložil nekaterim medijem.

Po oceni častnega razsodišča novinarka člena, ki govori, da se mora novinar izogibati osebno žaljivemu predstavljanju podatkov, ni kršila, ker se je v prispevku le spraševala, če ima poslanec ponarejeno diplomo, vprašanja pa tudi niso bila osebno žaljiva.

Člena, da se mora novinar izogibati senzacionalističnem razkrivanju zasebnosti, novinarka po mnenju razsodišča ni kršila, ker se o poslančevi diplomi ni spraševala na podlagi govoric, ampak na podlagi informacij uradne institucije. Kršila ni niti člena, ki govori, da nihče ni kriv, dokler to ni ugotovljeno z odločitvijo pristojnega organa. Omenjeni člen je namreč treba razumeti v smislu, da mediji obtožene v sodnih postopkih obravnavajo kot nedolžne do pravnomočne odločitve sodišča.

“Razsodišče razume, da je bil javno izraženi sum o tem, da je pritožnik zagrešil kaznivo dejanje ponarejanja, udarec za njegov ugled in verodostojnost. V izogib nesporazumom in neželenim razpletom novinarskega raziskovanja zato razsodišče poudarja, da morajo novinarji tudi v primerih, ko gre za politike in druge izpostavljene osebe, pri obravnavi občutljivih zadev, kjer napačna informacija lahko rani ugled in ogrozi posameznikovo kredibilnost (tak primer je bilo na primer tudi poročanje o domnevnem sinu slovenskega kardinala), ravnati previdno in si vzeti dovolj časa za preverjanje vseh razpoložljivih podatkov. Zlasti od politikov in drugih javno izpostavljenih oseb pa se pričakuje, da bodo z mediji, ko gre za zadeve v javnem interesu, sodelovali in jim v razumnem roku zagotovili potrebna dokazila,” so še zapisali v razsodišču.

Poročanje Radiotelevizije Slovenija (RTVS) v omenjenem primeru je sicer odmevalo tudi na sejah programskega sveta RTV Slovenija. Med drugim je generalni direktor Andrej Grah Whatmough v posebnem poročilu direktorici televizije Nataliji Gorščak predlagal, naj se informativni program zaradi spodrsljaja opraviči, pri čemer pa naj jasno pove, da je bila to posledica napačnega podajanja informacij zagrebške fakultete.