Leta 2020 se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije skrčil za 5,5 odstotka, vendar se bo v letih 2021 in 2022 postopno krepil, je v danes objavljeni pomladanski napovedi zapisala Evropska komisija. Zahvaljujoč ukrepom vlade za zaščito delovnih mest je bilo zmanjšanje zaposlenosti omejeno, kar predstavlja trdno osnovo za okrevanje, je dodala. Glede javnih financ napoveduje, da bodo ostale v globokem primanjkljaju.

Medtem ko je Bruselj februarja Sloveniji za letos napovedal gospodarsko rast v višini 4,7 odstotka in za prihodnje leto v višini 5,2 odstotka, ji zdaj za letos napoveduje rast v višini 4,9 odstotka in za leto 2022 v višini 5,1 odstotka ter s tem vrnitev na predkrizno raven.

Rast bo spodbujala predvsem domača potrošnja, je zapisala komisija. Zasebna potrošnja, ki se je lani skrčila za skoraj deset odstotkov, naj bi se letos okrepila za 4,4 odstotka, potem ko potrošnikom storitve spet postajajo dostopne v polnem obsegu, dodatno pa bodo rast potrošnje spodbujali rast zaposlovanja in višje plače.

Visoko rast je pričakovati tudi glede investicij, tako v javnem kot zasebnem sektorju. Po skrčenju za dobre štiri odstotke v letu 2020 se bodo investicije v osnovna sredstva letos okrepile za 7,2 odstotka in nato leta 2022 še za 9,5 odstotka. Za po nekaj manj kot deset odstotkov se bosta letos povečala obseg izvoza in uvoza, prihodnje leto pa naj bi se njuna rast nekoliko umirila, a ostala na ravni okoli osmih odstotkov.

Zahvaljujoč ukrepom vlade za zaščito delovnih mest je negativen vpliv epidemije covida-19 ostal v letu 2020 razmeroma zmeren, zaposlenost se je zmanjšala za en odstotek. Stopnja brezposelnosti se je tako zvišala s 4,5 odstotka na pet odstotkov, kjer naj bi ostala še letos, leta 2022 pa naj bi se znižala na 4,8 odstotka. Plače bodo rasle počasneje kot pred krizo.

Cene življenjskih potrebščin, ki so se lani zaradi padca cen energentov in upada potrošnje znižale za 0,3 odstotka, naj bi se letos zvišale za 0,8 odstotka, leta 2022 pa naj bi se njihova rast pospešila na 1,7 odstotka.

Javnofinančni primanjkljaj bo ostal na visoki ravni pri okoli 8,5 odstotka BDP, predvsem zaradi ukrepov, sprejetih za blažitev gospodarskih in socialnih posledic epidemije covida-19. Komisija med temi navaja nadomestila plač za čakanje na delo doma, mesečni temeljni dohodek za samozaposlene in kmete ter delno kritje fiksnih stroškov podjetij in dodaja, da je za večino ukrepov, povezanih s covidom-19, pričakovati ukinitev do konca leta 2022. Takrat naj bi se primanjkljaj znižal na 4,7 odstotka BDP.

Na visoki ravni bo ostal tudi dolg države. Potem ko se je lani povzpel na 80,8 odstotka BDP, se bo konec leta 2021 oblikoval pri 79 odstotkih BDP, leto pozneje pa ob znižanju javnofinančnega primanjkljaja zmanjšal na 76,7 odstotka BDP.