Zavezništvo vodilnih evropskih novinarskih organizacij ob podpori Bruslja
MFRR sistematično in celovito spremlja in se odziva na kršitve svobode medijev v vseh državah članicah EU in kandidatkah za članstvo. Projekt se je začel izvajati leta 2020 in ga finančno podpira Evropska komisija.
Organiziran je kot zavezništvo vodilnih organizacij za svobodo medijev in novinarskih organizacij v Evropi, med drugim Evropskega centra za svobodo medijev (ECPMF), Evropske zveze novinarjev (EFJ) in Mednarodnega inštituta za tisk (IPI).
Vsakršne grožnje svobodi medijev, ki jih zazna njihova vseevropska mreža strokovnjakov, novinarjev in drugih partnerjev, MFRR prikazuje na posebni platformi oz. spletnem zemljevidu, s čimer želi okrepiti javno zavedanje in podporo boljši zaščiti novinarjev.
V MFRR so misijo za ugotavljanje dejstev v Sloveniji načrtovali že lani, a so jo zaradi pandemije covida-19 preložili na letos. Ker tega znova ni mogoče izvesti v živo, bo potekala virtualno – ta teden od torka do petka in nato še ves prihodnji teden. Poročilo o ugotovitvah misije in s seznamom priporočil za vlado in EU naj bi predstavili do julija, tik pred ali ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU. Upajo, da bo jeseni sledil obisk v Sloveniji v živo.
Virtualno misijo bosta vodila EFJ in IPI v partnerstvu z Društvom novinarjev Slovenije (DNS). V dveh tednih se želijo srečati tako s predstavniki akademske stroke, vlade in parlamenta kot tudi novinarskih organizacij in posameznih medijev.
Kot so za STA pojasnili na EFJ, naj bi vabila med drugim poslali na ministrstvo za kulturo, vladni urad za komuniciranje, odbor DZ za kulturo, DNS ter Združenje novinarjev in publicistov (ZNP), javne ter druge osrednje slovenske medije, nekaj preiskovalnim novinarjem in tudi lokalnim medijem.
MFRR že leto dni opozarja na nevarne tendence v Sloveniji
Partnerji pobude MFRR so v zadnjem letu sicer večkrat izrazili zaskrbljenost zaradi dogajanja v Sloveniji. Med drugim so sredi marca v zvezi s tem pisali predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in podpredsednici komisije za vrednote in preglednost Veri Jourovi.
V pismu so izpostavili, da ponavljajoče se blatenje novinarjev, tudi s strani premierja Janeza Janše, ob poskusih vladajoče stranke po vzpostavitvi večjega nadzora nad javnimi mediji v državi vzpostavlja vse bolj sovražno okolje za kritično poročanje.
Kot so poudarili, ti napadi presegajo zgolj retoriko, in kot primer navedli že drugo ustavitev financiranja STA kot poskus izstradati agencijo ter spodkopati njen trajnostni model financiranja in zaupanje javnosti vanjo. Opozorili so tudi na predlagane zakonodajne spremembe, s katerimi bi odvzeli del sredstev javni RTV Slovenija.
Vzdušje za kritične medije se v Sloveniji poslabšuje, so opozorili in poudarili, da mora Evropska komisija zagotoviti podrobno spremljanje razvoja dogodkov v Sloveniji in jasno povedati, da za tovrstno retoriko ni mesta v EU. “Za svobodo medijev in demokracijo v EU je vitalnega pomena, da Slovenija ne bo sledila neliberalni poti, ki sta jo utrli Madžarska in Poljska.”
Urad vlade za komuniciranje (Ukom) je v odgovoru na pismo zavrnil vse očitke. Jourova pa je medtem v svojem odgovoru pred dnevi med drugim ponovila pričakovanje, da bo mogoče najti hitre rešitve za trajno financiranje STA, in spomnila, da je dolžnost slovenske vlade zagotoviti primerno financiranje javne službe STA. Komisija pozorno spremlja dogajanje, je zatrdila.
Poleg že omenjenih verbalnih napadov in blatenja novinarjev s strani javnih osebnosti ter poskusov večjega nadzora nad javnimi mediji bo misija MFRR po napovedih obravnavala tudi pomisleke glede varnosti novinarjev, pravnih groženj in medijskega pluralizma.
Kot je za STA dejala direktorica EFJ Renate Schröder, se zavedajo različnih izzivov, s katerimi se soočajo mediji v Sloveniji, z misijo pa želijo izvedeti tudi kaj novega. Pri tem je izpostavila zanimanje, kako daleč so že pripeljala “aktivna prizadevanja madžarske vlade, da v Slovenijo izvozi svoj model podrejanja medijev”. Zanima jih tudi, kako odporni so dejansko slovenski mediji in novinarji ter koliko je med njimi samocenzure.
“Siloviti napadi na javne medije bodo pomemben del misije, saj resnično verjamem, da brez javnih medijev nimamo medijske pluralnosti,” je poudarila. A obenem bodo veliko pozornosti namenili lokalnim medijem, ki se že leta soočajo s hudimi izzivi in jih je vse manj, kar je problem, ki se ga je predolgo zanemarjalo.
V MFRR upajo na sodelovanje slovenske vlade, še posebej spričo predsedovanja EU
Misija MFRR v Sloveniji ni prva. Med drugim so jih že izvedli na Madžarskem, Poljskem, v Španiji, Srbiji in Črni gori. A na vprašanje, koliko konkretnih sprememb so te prinesle, je Schröderjeva priznala, da, ko govorimo o odzivu vladne strani, “na žalost niso kaj veliko zalegle”.
Vseeno pričakuje, da bo v Sloveniji drugače in da bodo tukajšnje oblasti z njimi bolje sodelovale. Po eni strani namreč ocenjuje, da je odnos do EU pri nas drugačen in da slovenska vlada zaenkrat veliko bolj potrebuje podporo s strani EU, kot jo npr. madžarska. Poleg tega bo misija oz. poročilo po njej časovno sovpadlo s predsedovanjem Svetu EU, zato bo interes za predstavitev svoje plati zgodbe na strani vlade morda večji.
Po drugi strani je Slovenija “še vedno država s svobodo medijev in pluralizmom, čeprav tendenca ne gre v pravo smer”. Medtem ko npr. na Poljskem in Madžarskem veliki mediji o misiji MFRR sploh niso poročali, jo bodo slovenski mediji verjetno pokrili v večji meri. “Situacija je drugačna, vi se upirate, to nam daje v Sloveniji dodatno motivacijo,” je dejala.
Evropska komisija se medtem po besedah sogovornice zelo dobro zaveda in jemlje resno grožnje svobodi medijev v državah članicah. Poročila MFRR je upoštevala tudi pri pripravi letnih poročil o vladavini prava: “Komisija ve, da je na kocki cel evropski integracijski proces, ne le evropska demokracija, zato izvaja vedno več pritiska, vedno bolj podpira medije, še nikoli ni bila tako resna glede tega, poslušajo nas.”
