Proračunski primanjkljaj naj bi letos znašal 3,31 milijarde evrov, brez upoštevanja neposrednega učinka covidnih odhodkov in ukrepov za blažitev draginje pa 1,45 milijarde evrov. Zaradi ukrepov naj bi se gibanja proračunskih agregatov v prihodnjih mesecih poslabšala, a se po napovedih urada za makroekonomske analize in razvoj letos obetajo bolj ugodne od napovedi ob spremembi proračuna jeseni lani.
“Boljša izhodišča ob pričakovanem rebalansu naj ne vodijo v dodatno povišanje predvidene porabe, hkrati pričakujemo, da bo rebalans pripravljen bolj realistično kot jeseni lani,” je fiskalni svet poudaril v današnji objavi mesečne publikacije.
Kot so pozvali v fiskalnem svetu, naj bodo morebitni dodatni ukrepi ob nadaljnjih zahtevah po diskrecijskem prilagajanju različnih transferjev iz javnih blagajn zaradi draginje začasni in usmerjeni. “Sprejemanje ukrepov s trajnim učinkom namreč povečuje tveganja za podaljšanje obdobja visoke inflacije in za srednjeročno vzdržnost javnih financ,” so pojasnili.
Dodaten razlog za izogibanje ukrepom z negativnim strukturnim učinkom je po njihovih navedbah tudi dejstvo, da bo izhodiščni položaj javnih financ glede na napovedano spremembo sistema ekonomskega upravljanja v EU ključno določal manevrski prostor fiskalne politike v naslednjih letih.
Ob zadnjih zahtevah po dodatnih izrednih uskladitvah pokojnin fiskalni svet ugotavlja, da so se vse vrste pokojnin v obdobju od začetka epidemije v povprečju realno povečale, dodeljeni so bili tudi enkratni dodatni transferji v okviru blaženja epidemije in draginje. “Letošnja razmeroma visoka redna uskladitev bo prispevala k ohranjanju realne kupne moči upokojencev tudi v tem letu, zaradi formule, ki se uporablja pri določitvi uskladitve, pa bi lahko uskladitev v prihodnjem letu presegala inflacijo,” so ocenili.
Februarja je imel državni proračun po začasnih podatkih primanjkljaj v višini 43 milijonov evrov, skupaj v prvih dveh mesecih pa presežek v višini 108 milijonov evrov. Brez neposrednega učinka covidnih odhodkov in ukrepov za blažitev draginje je presežek v prvih dveh mesecih znašal 243 milijonov evrov, kar je 45 milijonov evrov manj kot v prvih dveh mesecih lani.
Skupni prihodki so bili v prvih dveh mesecih medletno nižji za 7,4 odstotka, predvsem zaradi nižjih prihodkov od EU sredstev in nedavčnih prihodkov. Skupni odhodki so bili nižji za 8,4 odstotka, kar je bila predvsem posledica nižjih covidnih odhodkov. Brez upoštevanju teh in učinka ukrepov za blažitev draginje so bili odhodki medletno nižji za 2,8 odstotka.
Učinek ukrepov za blažitev draginje znaša v prvih dveh mesecih letos 94 milijonov evrov. Glavnino predstavljajo nižji prihodki ob nadaljnji veljavnosti znižanih trošarin, nižje stopnje DDV na energente ter oprostitev plačila CO2-takse. Odhodki za blažitev draginje so v tem obdobju znašali 23 milijonov evrov, prevladujoči del zaradi višjega otroškega dodatka, so povzeli v fiskalnem svetu.
