Primanjkljaj za leto 2023 je predviden v višini 5,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). “A precejšen del predstavljajo rezerve, ki smo jih oblikovali načrtno, saj smo načrtovali konservativno,” je pojasnil. Rezerva za pomoč zaradi draginje je postavljena v višini 1,2 milijarde evrov, večina za gospodarstvo. “Če jih bomo potrebovali, lahko ukrepamo na pravi način,” je zagotovil.

Po njegovem se moramo zavedati zgodovinskosti trenutka, v katerem smo. Razmere so negotove zaradi covidne in energetske krize, ruske agresije v Ukrajini in zaradi ohlajanje kitajskega gospodarstva. “Lahko govorimo o splošni krizi,” je dejal. V načrtih je vlada izhajala iz temeljnega scenarija Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, a ob tem upoštevala možnosti, da se stvari lahko poslabšajo.

Golob je povzel splošne makroekonomske številke in napovedi ter ocenil, da se z njimi na splošno ljudi nagovarja v negativnih tonih, česar pa sam noče. “Varčevanje je potrebno, a prihodnost ni tako črna, kot se prikazuje. Obstajajo rešitve, ki smo jih začrtali tudi na ravni EU in bodo čez 14 dni na mizi. Optimističen sem, da bo ta zima manj huda, kot se napoveduje, ker se je v Evropi našel konsenz, kako poseči na energetske trge in kako pomagati ljudem.”

Vse javne ustanove in gospodarske subjekte, ki ne dobijo ponudbe za nakup električne energije za letos, je pozval, naj se obrnejo na ministrstvo za infrastrukturo, kjer imajo skupno rešitev za takšne primere. Tistim, ki nimajo sklenjenih pogodbe za naslednje leto, pa priporoča, naj jih ne sklepajo do konca meseca, saj bodo na evropski ravni sprejete spremembe pravil energetskega trga, po katerih bodo cene energentov nižje in omejene.

Prebivalstvu je zagotovil, da se nikomur ni treba bati, da bo pozimi ostal brez energentov. “Vem, da marsikdo živi v stiski in se sprašuje, ali bomo imeli to zimo dovolj energentov. Ne le, da jih bo dovolj in da so cene za ključne energente regulirane že danes in da se ne morejo zviševati – cene so znane, danes so bile nižje kot avgusta, popolnoma so sprejemljive za prebivalstvo in takšne bodo ostale vso zimo,” je dejal.

V proračunskih dokumentih pa ni izpostavil le rezerv, temveč tudi naložbe. “V času krize je čas za investicije v razvoj. Imamo enkratno priložnost, da Slovenijo dvignemo na višjo raven globalne konkurenčnosti,” je povedal. Med njimi je za prednostne označil naložbe v zdravstvo, zeleni prehod, medgeneracijske izzive, digitalizacijo, konkurenčnost gospodarstva ter v raziskave in razvoj, omenil pa je tudi naložbe v reševanje stanovanjske problematike in v kulturo.