Na višjo gospodarsko rast kaže predvsem višja rast zasebne potrošnje od pričakovane, ki jo poleg prilagajanja potrošnikov in povezanih dejavnosti spremenjenim razmeram podpirajo tudi ugodnejše razmere na trgu dela.

Septembra je Umar Sloveniji za letos napovedal povečanje obsega bruto domačega proizvoda (BDP) za 6,1 odstotka, v danes objavljeni publikaciji Ekonomsko ogledalo pa je zapisal, da bo ta številka predvidoma višja za pol do ene odstotne točke.

V tretjem četrtletju se je realni obseg BDP četrtletno povečal za 1,3 odstotka, medletno pa za pet odstotkov in s tem presegel predkrizno raven iz zadnjega četrtletja 2019.

Za zadnje letošnje četrtletje sicer razpoložljivi podatki kažejo na možnost upočasnitve gospodarske rasti, kar na Umarju povezujejo predvsem s poslabšanjem epidemičnih razmer in strožjimi zaščitnimi ukrepi ter nadaljnjimi težavami in omejitvami v proizvodnji.

Pričakovanja glede gospodarske rasti za naslednje leto ostajajo v jesenskih okvirih, Umar je takrat napovedal 4,7-odstotno rast obsega BDP. Novo napoved bo pripravil marca.

Na uradu ob tem dodajajo, da bodo za gospodarska gibanja še naprej ključni epidemične oziroma zdravstvene razmere ter prilagajanje ukrepov za zajezitev epidemije in blaženje njenih posledic ter na splošno nadaljnje prilagajanje prebivalstva in gospodarstva spremenjenim razmeram.

Višja od napovedane jeseni bo tudi inflacija letos in prihodnje leto. Ta se je novembra ob visokih cenah surovin in energentov ter težavah v dobavnih verigah medletno okrepila na 4,6 odstotka, decembra pa bo na medletni ravni zelo verjetno presegla štiri odstotke. Jeseni je Umar za letos napovedal inflacijo v višini 2,5 odstotka. Višja inflacija naj bi vztrajala vsaj še nekaj mesecev.

Vztrajanje višje inflacije bi se lahko prelilo v zahteve po povišanju plač, na katere bo že sicer vplivalo pomanjkanje usposobljene delovne sile. Na pozitivni strani je možnost hitrejše odprave težav z ozkimi grli v dobavi, kar bi ugodno vplivalo na globalno gospodarsko aktivnost, ublažilo pa bi tudi s tem povezane cenovne pritiske.

Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvih desetih mesecih letos nižji kot v enakem obdobju lani, do konca leta pa naj bi se zvišal, in sicer zaradi običajno okrepljenih investicijskih izdatkov v zadnjih mesecih leta in ponovno nekoliko povečanih izplačil za blaženje posledic epidemije, še pričakujejo na Umarju.