V izvedbi je razpis za izdelavo betonskih odlagalnih zabojnikov, ki je v fazi ocenjevanja ponudb. Decembra lani so objavili javno naročilo za gradnjo infrastrukture in izvedbo tehničnega varovanja odlagališča, projekt pa razdelili v tri faze, so sporočili.
V prvi bodo začeli gradnjo infrastrukturnih objektov – dovozne ceste, elektro in preostalih priključkov – ter izvedli vse potrebno za začetek tehničnega varovanja. Vzpostavili bodo tudi okoljski monitoring.
V drugi fazi bo sledila gradnja objektov odlagališča in zunanjih ureditev, v tretji pa izdelava in dobava portalnega dvigala ter dvigalne opreme. Izvajalca za prvo fazo že izbirajo, za drugo in tretjo fazo pa bodo razpise objavili v nekaj mesecih.
Gradbeno dovoljenje za jedrski objekt je bilo sicer izdano julija lani in še ni pravnomočno, izdajo gradbenega dovoljenja za infrastrukturne objekte pa pričakujejo v kratkem. Razpis za gradnjo sicer ponavljajo drugič, prvega pa so razveljavili, ker je ponujena cena presegla zagotovljena finančna sredstva, so pojasnili.
Naložbo so ocenili na 194 milijonov evrov. Ta sicer obsega pridobitev zemljišča, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in komunikacijske dejavnosti, projektno in investicijsko dokumentacijo, inženiring, vodenje in spremljanje naložbe, postopke delovanja odlagališča ter analize, gradnjo in opremo, nadomestilo zaradi omejene rabe prostora ter nepredvidena dela, so navedli.
Načrtovana sredstva za gradnjo in opremo so sicer nižja od skupne vrednosti naložbe 194 milijonov evrov, ker je bil določen delež denarja že vložen v nakup zemljišč in druge navedene postavke.
Projekt odlagališče NSRAO financirajo iz dveh virov. Del denarja zagotavlja državni proračun, del pa sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (Nek) in za odlaganje njenih radioaktivnih odpadkov.
Hrvaška stran pri projektu ne sodeluje, saj je meddržavna komisija leta 2019 sklenila, da skupna rešitev ni možna. Slovenija zato gradi odlagališče NSRAO le za slovenski del odpadkov, so še zapisali.
Na ARAO so potrdili, da nameravajo zgraditi tehnološko in upravno-servisno zgradbo ter 55 metrov globok in dobrih 27 metrov širok odlagalni okrogli silos. Vanj bodo odlagali odpadke pretežno iz Neka. Ti naj bi zasedli približno 93 odstotkov razpoložljivega prostora. Preostanek bo namenjen odlaganju odpadkov t. i. malih povzročiteljev. Gre za tovrstne odpadke slovenskih bolnišnic, industrije in raziskovalnih ustanov, ki jih zdaj skladiščijo v Brinju pri Ljubljani.
Nizko- in srednjeradioaktivne odpadke bodo zlagali v betonske zabojnike. V silosu bo prostora za 990 zabojnikov, kar naj bi med drugim zadostovalo za slovensko polovico vseh odpadkov iz proizvodnje Neka ter za polovico odpadkov, ki bodo nastali pri njeni razgradnji.
Projekt umeščanja NSRAO so začeli leta 2004, mesto zanj in način odlaganja pa potrdili leta 2009. Pri ARAO so nato pripravili vse potrebno za izdajo gradbenega dovoljenja za odlagališče, ki je jedrski objekt, so še zapisali na ARAO.
Projekt oz. naložbeni program NSRAO so potrdili leta 2014, po tem pa naj bi odlagališče na Vrbini začelo poskusno obratovati leta 2020. Omenjene odpadke zdaj skladiščijo v Neku.
