Tomšič je namreč prepričan, da je bila seja, na kateri so ga imenovali za predsednika NS, legitimna in zakonita. Temu po njegovih besedah “pritrjuje tudi sodelovanje skoraj vseh svetnikov na seji (šest je bilo osebno prisotnih, štirje so za sejo podali pisne predloge sklepov) kot pravno mnenje Odvetniške družbe Ferfolja, Ljubič, Bauk”.
Na omenjeni seji je nadzorni svet Grahu Whatmoughu med drugim naložil takojšnje poročanje o zakonitosti njegovih dejanj in o gospodarnosti poslovanja zavoda.
“Na seji je bil prisoten tudi del vodstva Radiotelevizije Slovenija (RTVS), in sicer direktor Radia Slovenija, predsednik programskega sveta RTVS in predsednica sveta delavcev RTVS. Vsi na seji sprejeti sklepi so veljavni od dneva sprejema, saj so bili sprejeti skladno s poslovnikom nadzornega sveta, njihovo morebitno nezakonitost pa lahko določi le sodišče,” je v sporočilu za javnost navedel Tomšič.
“V tej luči so popolnoma nesprejemljiva dejanja generalnega direktorja RTVS, ki je strokovnim službam nadzornega sveta prepovedal objavo sklepov nadzornega sveta v Informatorju RTVS, kar je običajen način javne objave sklepov NS, določen v poslovniku NS in v statutu RTVS. S tem dejanjem generalni direktor onemogoča zakonsko določeno načelo javnosti delovanja RTVS ter grobo posega v avtonomijo nadzornega sveta kot enega od neodvisnih organov,” je navedel Tomšič.
Pri tem je po njegovi oceni nerazumno, da nadzorovani organ sploh ima vzvode za blokiranje delovanja nadzornega organa. Zato je kot predsednik nadzornega sveta na seji odbora DZ za kulturo v četrtek zakonodajalcu podal pobudo, da ob naslednjem posodabljanju zakona o RTVS nadzornemu in programskemu svetu zakonsko zagotovi polno avtonomijo znotraj javnega zavoda, v smislu od vodstva zavoda neodvisnih strokovnih služb ter neodvisne strokovne in finančne podpore za organe upravljanja in nadzora.
Ob tem je spomnil, da je bil nadzorni svet s strani vodstva RTVS obveščen, da je namestnik predsednika nadzornega sveta Borut Rončević vložil tožbo na ugotovitev ničnosti sklepov NS z omenjene seje. Z vsebino tožbe sicer niso seznanjeni.
Rončevićevo potezo razume kot že tretji poskus blokade delovanja NS v dobrih dveh mesecih. “Konec junija je brez obrazložitve za nedoločen čas preložil redno sejo nadzornega sveta, o čemer smo bili svetniki obveščeni šele zjutraj na dan seje. V začetku avgusta je na poslovniško upravičeno zahtevo svetnikov po takojšnjem sklicu nadaljevanja prejšnje seje to sklical šele čez 49 dni. Sedaj pa želi doseči ničnost veljavnih sklepov nadzornega sveta, ki so bili sprejeti na seji, sklicani na podlagi poslovniških določil, namenjenih ravno preprečevanju tovrstne blokade delovanja nadzornega sveta,” je navedel Tomšič.
Da sta bila avgusta izvedena seja in sklepi, sprejeti na njej, nezakoniti in neveljavni, je po seji ocenil tudi Grah Whatmough. Oba z Rončevićem sta se sicer sklicevala na mnenje odvetniške družbe Čeferin, ki je ugotavljala, da so sejo sklicali štirje svetniki, medtem ko jo je za drug datum že prej sklical Rončević. Ta je na Twitterju navedel, da bo seja 29. septembra.
