Četrtkove odločitve ECB so po Vasletih pojasnilih povezane z zaključkom neto nakupov vrednostnih papirjev v okviru rednega programa odkupovanja vrednostnih papirjev APP, ugotovitvijo, da so izpolnjeni pogoji iz prihodnje naravnanosti denarne politike in namero po dvigu obrestne mere v juliju.
ECB bo tako z neto odkupi vrednostnih papirjev v okviru programa APP končala 1. julija, pri čemer bo okvir reinvestiranja ostal nespremenjen. Julija namerava centralna banka za 25 bazičnih točk tudi zvišati ključno obrestno mero, nadaljnji dvig pa je pričakovati septembra. Velikost dviga bo, tako Vasle, odvisna od srednjeročnih inflacijskih izgledov; če se bodo ti ohranili oz. poslabšali, bo septembra primeren večji dvig obrestnih mer. Svet ECB je tudi ocenil, da bo postopno, vendar zaporedno dvigovanje ključnih obrestnih mer primerno tudi po septembru.
“Ob tem bomo zagotovili, da se inflacija na srednji rok stabilizira pri dveh odstotkih,” je v sporočilu za javnost zapisal Vasle.
Ruska vojaška agresija v Ukrajini in zaostreni epidemični ukrepi na Kitajskem povzročajo vztrajno visoke cene surovin in energentov ter nadaljevanje zastojev v dobavnih verigah. Posledično se v evrskem območju nadaljuje umirjanje rasti gospodarske aktivnosti in povečevanje inflacijskih pritiskov. Inflacija v evrskem območju je tako v maju znašala 8,1 odstotka in je ponovno dosegla zgodovinsko najvišjo vrednost, je spomnil Vasle.
Letos naj bi se gospodarska aktivnost po napovedih ECB povečala za 2,8 odstotka v prihodnjih dveh letih pa naj bi se razmere v dobavnih verigah izboljšale, robusten trg dela, akumulirani prihranki in izdatna fiskalna podpora pa bodo omogočili stabilizacijo gospodarske rasti pri 2,1 odstotka.
Hkrati centralni bankirji pričakujejo tudi, da bo inflacija dlje časa vztrajala na višjih ravneh. Zaradi visokih cen energentov in hrane bo inflacija letos znašala 6,8 odstotka in bo močno presegala osnovno inflacijo, ki bo 3,3-odstotna. Ob pričakovani stabilizaciji inflacijskih pritiskov se bosta predvidoma obe meri do leta 2024 postopoma ponovno približani dveodstotnemu cilju ECB.
Od zadnjega, aprilskega monetarnega zasedanja sveta ECB so se pogoji za financiranje na trgu dodatno zaostrili, vendar ne na račun povečanih negotovosti, temveč primarno kot posledica bolj restriktivne denarne politike centralnih bank, ki želijo stabilizirati inflacijo, navaja Vasle.
Cene delnic so upadle, zahtevane donosnosti obveznic pa so močneje porasle. Od začetka leta so stroški za zadolževanje držav evrskega območja porasli za več kot eno odstotno točko. Vlagatelji zahtevajo približno dveodstoten donos za 10-letno državno obveznico, medtem ko je donosnost še v začetku leta znašala 0,4 odstotka. Zahtevana donosnost 10-letne nemške obveznice je od začetka leta porasla z okoli nič na 1,2 odstotka.
V prvih mesecih letos so se na ravni evrskega območja začele zviševati tudi obrestne mere na bančna posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam, vendar so njihove ravni historično gledano še vedno zelo nizki, posojanje pa ostaja robustno, pravi Vasle.
