Že novembra lani so kriminalisti izvedli vrsto preiskav stanovanj, poslovnih prostorov in vozil v zvezi s sumi kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in korupcije. Za izvedbo vseh aktivnosti so pristopili do več kot 200 različnih naslovov po Sloveniji.
Na podlagi ugotovitev so podali kazensko ovadbo zoper dva zdravnika zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali uradnih pravic, zoper enega od njih pa še zaradi očitkov o jemanju podkupnine.
Ugotovili so namreč, da sta zdravnika s kršitvijo več predpisov s področja medicine dela, prometa in športa neupravičeno izdajala zdravniška spričevala, ki jih morajo podjetja in druge organizacije pridobiti za svoje zaposlene za dokazovanje zdravstvene sposobnosti za opravljanje določenega dela ali dejavnosti. Potrjevala sta zdravstveno sposobnost oseb, ne da bi jih ustrezno pregledala.
Eden od osumljenih zdravnikov je več osebam izdal proti plačilu tudi lažna potrdila o prebolelosti ali opravljenih testih na novi koronavirus.
V nadaljevanju preiskave so kriminalisti izvedli dodatne aktivnosti, in sicer v zvezi s sumom več kaznivih dejanj. Te se med drugim nanašajo na dajanje podkupnine, za kar je predpisana kazen od enega do šest let zapora in denarna kazen.
Kot so danes sporočili s Policijske uprave Maribor, so na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Novo Mesto in Ljubljana v četrtek izvršili 40 izdanih odredb preiskovalnega sodnika za preiskavo stanovanj, poslovnih prostorov in osebnih avtomobilov. V hišnih preiskavah so zasegli več poslovne dokumentacije in elektronskih naprav, ki jih bodo v nadaljevanju pregledali in preučili.
“O vseh dodatno zbranih obvestilih in ugotovljenih dejstvih bomo obvestili Okrožno državno tožilstvo v Mariboru, ki usmerja predkazenski postopek,” so v današnjem sporočilu za javnost še zapisali na mariborski policijski upravi.
Osumljena zdravnika naj bi kazniva dejanja izvrševala od leta 2011 na način, da se je eden od njiju vnaprej dogovoril z zastopniki delodajalcev in športnih društev, da so mu dostavili podatke o zaposlenih delavcih oz. športnikih, ki jih potrebuje za izdajo zdravniškega spričevala. V nadaljevanju je nato proti plačilu izdal zdravniška spričevala s področja medicine dela, prometa in športa, ne da bi preventivne zdravstvene preglede delavcev oz. športnikov tudi dejansko opravil.
Izključni motiv pri obeh zdravnikih je bil po navedbah kriminalistov koristoljubje. Denar, ki sta ga na ta način pridobila, sta si medsebojno razdelila.
Po ugotovitvah kriminalistov je bilo na tak način izdanih nekaj manj kot 14.000 zdravniških spričeval za več kot 400 podjetij oz. organizacij, osumljena zdravnika pa sta tako pridobila najmanj 1,2 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.
