Kot je dejala, si upa trditi, da Dikaučič ne bi postal minister za pravosodje, če bi bil že v času svoje predstavitve odkrit s poslanci. Poleg tega pa je pri opravljanju svoje funkcije opustil dolžno skrbnost in dolžno ravnanje, funkcijo pa opravlja nevestno, je navedla.
Po mnenju predlagateljev “vsekakor ni moralno”, da je Dikaučič, takrat še v vlogi kandidata za ministra, zamolčal dejstvo, da ga bremeni sum storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin ter neizpolnjena finančna obveznost plačila komunalnega prispevka. Po besedah Heferletove bi to zagotovo vplivalo na odločanje o njegovi primernosti, prikrivanje tako pomembnih osebnostnih okoliščin pa je obsojanja vredno.
Ob tem Dikaučiču predlagatelji očitajo politično odgovornost tudi za njegova nedopustna in protipravna ravnanja ter opustitev dolžnostnih ravnanj v zvezi z opravljanjem njegove ministrske funkcije, je pojasnila poslanka.
Izpostavila je “sago s kandidacijskim postopkom za dva delegirana evropska tožilca”. Da je Slovenija med državami, ki so k projektu evropskega tožilstva pristopile, edina, ki še vedno nima imenovanih dveh delegiranih evropskih tožilcev, je po mnenju predlagateljev soodgovoren minister Dikaučič.
Po besedah Tine Heferle se je nacionalni kandidacijski postopek zavlekel vse do danes zaradi “vladnega samovoljnega nestrinjanja” z izbiro. Ministru je očitala, da je zakonit poziv za zasedbo dveh mest za evropska delegirana tožilca iz leta 2020 želel zaobiti z objavo novega, nezakonitega poziva.
S tem ko je poskušal povoziti predhodni poziv – kot je izpostavila Heferletova, je bil ta zakonit in transparenten in že v sklepni fazi – je po njenih besedah deloval proti slovenskemu pravnemu redu. Predlagatelji menijo, da je s svojo aktivnostjo kršil temeljno načelo vladavine prava in “dopustil vladno uzurpacijo tolmačenja zakonov oz. pravnega reda”.
Poslanka je ob tem ugotavljala, da sta vlada in z njo minister “klonila šele pod pritiskom te interpelacije, a žal tudi tokrat ni šlo brez samovoljne arbitrarnosti”, pri čemer je pojasnila, da govori o t. i. začasni seznanitvi oz. začasnem imenovanju.
Enako politično odgovornost predlagatelji ministru očitajo tudi, ko gre za vprašanje imenovanj in napredovanj državnih tožilcev. “Tudi tu se ministrova opustitev dolžnega ravnanja odraža v tem, da bodisi naklepno bodisi malomarnostno ne poskrbi za zapolnitev prostih državnotožilskih mest, ki so normativno določena za normalno in učinkovito delovanje državnega tožilstva,” je dejala poslanka.
Izpostavila je tudi, da se minister ni udeležil niti ene seje parlamentarnega odbora za pravosodje, na katerem so sprejemali pomembne odločitve. Prav tako pa je po njenih navedbah z opustitvijo dolžnega ravnanja povzročil zaprtje redne notarske pisarne v Žalcu, čeprav je na tem območju notarska pisarna obratovala že skoraj polna tri desetletja.
Heferletova je ugotavljala, da bi morale biti za pravosodnega ministra samoumevne visoka stopnja spoštovanja pravne države, poznavanje in spoštovanje hierarhije pravnih aktov ter zakonitost ravnanja. Dikaučiča pa po njenih besedah ne krasi nobena teh vrednot. “Krasi ga hvale nevredno izigravanje sodnega sistema in izmikanje sodnim organom z neprevzemanjem sodnih pošiljk, krasi ga izmikanje plačilu komunalnega prispevka in, na žalost naše pravne države, ga krasi tudi sum storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin,” je dejala.
Kršitve so po njenih besedah takšne narave, da jih ni mogoče opravičiti s preprostim opravičilom ali naknadnim plačilom komunalnega prispevka. Vse te pretekle kršitve ostajajo, tako kot ostaja sum storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listih, je poudarila.
