Plastika v morju ogroža kite in delfine na več načinov. Živali se zapletajo v zavržene ribiške mreže, nekatere pa tudi pogoltnejo toliko plastičnih predmetov, da ob polnem želodcu poginejo od lakote. Po podatkih organizacije za varstvo živali Humane Society International (HSI) ljudje odložijo v morje 13 milijonov ton plastike na leto. Zaradi tega je ogroženih 68 odstotkov vrst morskih sesalcev, so poudarili.

Mednarodna komisija za kitolov je zaradi teh dejstev izrazila podporo predlogu Skupščine Združenih narodov za okolje (UNEA) za oblikovanje mednarodno zavezujočega dogovora o plastiki v morju. Na komisiji za kitolov so podporo resoluciji predlagali Evropska unija, Združeno kraljestvo, ZDA, Južna Koreja in Panama. Podprla jo je tudi Slovenija.

Oblikovanje območja v južnem Atlantskem oceanu, kjer bi bil kitolov prepovedan, so predlagale države Latinske Amerike. Na zasedanju komisije so predstavniki nekaterih držav, ki temu nasprotujejo, zapustili dvorano. Preostali niso našli soglasja o tem, ali je skupščina še vedno sklepčna. Zato glasovanja niso izpeljali.

Zasedanje so za četrtek zaključili in tako niso glasovali niti o dveh predlogih držav, ki se zavzemajo za preklic mednarodnega moratorija na komercialni kitolov.

Iz organizacije HSI so sporočili, da so bile države Latinske Amerike ogorčene zaradi takšnega obnašanja držav podpornic kitolova.

Slovenija je vzpostavitev območja brez kitolova podpirala, vendar je minister za okolje in prostor Uroš Brežan že v ponedeljek povedal, da obeti za sprejetje niso dobri.