Predstavitev prednostnih nalog predsedujoče Svetu EU na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, čemur sledi izmenjava mnenj z evropskimi poslanci, je tradicionalna praksa ob začetku šestmesečnega predsedovanja.
Janša bo v torek to storil drugič. Vse kaže, da v precej drugačnem vzdušju kot januarja 2008, ko je v Evropskem parlamentu predstavil prednostne naloge prvega slovenskega predsedovanja. Tedaj je evropske poslance zanimalo zlasti Kosovo, ki je kmalu zatem razglasilo neodvisnost.
Prva dva dni tokratnega predsedovanja sta zaznamovala dva incidenta. Izvršni podpredsednik Evropske komisije, socialdemokrat Frans Timmermans je zaradi zanj nesprejemljivega Janševega odnosa do sodnikov in socialdemokratskih evropskih poslancev protestno zavrnil udeležbo na skupinskem fotografiranju komisije in slovenske vlade, čemur je sledila izjava notranjega ministra Aleša Hojsa, da bi morda lahko nekega visokega predstavnika v evropski birokraciji označil kot svinjo.
Tudi to bo – ob očitkih zaradi neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev ter Janševega odnosa do medijev in njegove podpore Madžarski v razpravi o spornem zakonu, ki po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti – narekovalo ton torkove razprave.
EPP zadržana, ostre kritike iz vrst socialdemokratov, liberalcev, zelenih in levice
V največji politični skupini, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), so zadržani. Janša se bo v torek zvečer udeležil sestanka skupine, na katerem lahko pričakuje vprašanja glede svoje podpore madžarskemu premierju Viktorju Orbanu v razpravi o pravicah oseb LGBTIQ, saj je za skupino EPP sporni madžarski zakon povsem nesprejemljiv. Orbanov Fidesz je sicer pred nekaj meseci zapustil skupino in stranko EPP.
V EPP ob tem izpostavljajo, da se s politizacijo takšnih vprašanj na Madžarskem, v Sloveniji in na Poljskem hrani populizem v teh državah. “Z vztrajanjem pri politizaciji tega vprašanja bomo samo hranili zver,” ponazarjajo. Ob tem je neuradno slišati, da jih močno skrbi razkol med vzhodnimi in zahodnimi članicami, ki ga je znova osvetlila razprava o pravicah oseb LGBTIQ.
V drugi in tretji največji parlamentarni skupini, socialdemokratski S&D in liberalni Renew, napovedujejo ostre kritike, zlasti zaradi neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji, ki naj bi bdela nad porabo evropskega denarja, tudi sredstev za spoprijemanje z gospodarskimi posledicami pandemije covida-19, in Janševega odnosa do medijev.
Ostra sporočila lahko slovenski premier pričakuje tudi od Zelenih, pete skupine po velikosti, ki za torek zjutraj v Strasbourgu napoveduje proteste, skupaj z organizatorji petkovih protivladnih protestov v Sloveniji, ter od najmanjše skupine, evropske levice (GUE/NGL), kjer menijo, da je Janša “zadnja stvar, ki jo Evropa sedaj potrebuje”.
V šesti politični skupini po velikosti, evroskeptični skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), pa izpostavljajo, da je treba dati slovenskemu premierju priložnost.
Skrajno desna skupina Identiteta in demokracija (ID), ki je po številu evropskih poslancev sicer četrta največja politična skupina v Evropskem parlamentu, na petkovem brifingu, na katerem so skupine predstavljale svoja stališča pred zasedanjem, ni sodelovala.
Pravice oseb LGBTIQ na Madžarskem, zastali proces po 7. členu, pogojevanje evropskih sredstev z vladavino prava
Medtem ko bodo pravice oseb LGBTIQ na Madžarskem torej po pričakovanjih že del razprave o slovenskem predsedovanju, bodo evropski poslanci o spornem madžarskem zakonu govorili tudi v sredo, v četrtek pa bodo sprejeli resolucijo o tem. Razprava se bo osredotočila na vprašanje, ali madžarski zakon krši evropski pravni red.
To bo sicer del razprave o vladavini prava in temeljnih pravicah na Madžarskem in Poljskem, ki bo poleg tega osredotočena tudi na stanje v procesu po 7. členu v primeru teh dveh držav, ki je že dolgo v zastoju. Evropski poslanci, ki so že večkrat izrazili zaskrbljenost zaradi pomanjkanja napredka na tem področju, naj bi Svet EU in Evropsko komisijo izprašali o poteku junijskih zaslišanj v okviru procesa po 7. členu, o katerih ni veliko znanega.
V Strasbourgu se bo nadaljevala tudi zgodba o uredbi o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Evropski parlament, ki komisiji grozi s tožbo na Sodišču EU, če ne bo ukrepala na podlagi uredbe, bo v torek razpravljal in v sredo glasoval o poročilu o smernicah za uporabo te uredbe, ki jih pripravlja komisija. Izid glasovanja bo znan v četrtek. Parlament naj bi ponovil stališče, da smernice niso bistvene za uporabo tega vzvoda.
V Strasbourgu tudi zunanji minister Logar
Plenarnega zasedanja se bo udeležil tudi zunanji minister Anže Logar v vlogi visokega predstavnika, ki v času slovenskega predsedovanja zastopa Svet EU v odnosih z Evropskim parlamentom. Nastopil bo v razpravah o vladavini prava in temeljnih pravicah na Madžarskem in Poljskem, pravicah oseb LGBTIQ na Madžarskem, globalni ureditvi sankcij EU na področju človekovih pravic, razmerah v Tigrayu v Etiopiji, Antarktiki in 70. obletnici ženevske konvencije.
