Janša je v odgovoru na predlog ustavne obtožbe, ki ga obravnavajo danes na izredni seji v DZ, opozoril na podatek, da je v Sloveniji s prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih več kot 636.000, z drugim pa 348.000 državljanov. Skupaj s 242.000 prebolevniki je vsaj delno imunih okoli 900.000 prebivalcev. Do potrebne imunosti, da se bolezen v populaciji več ne bo širila, je treba cepiti še nekaj sto tisoč prebivalcev, je dejal, kar je po njegovih besedah realno do poletja, tako kot so napovedovali.
Slovenija je, kot je opozoril premier, na povprečju EU glede precepljenosti, saj dobimo cepiva glede na število prebivalcev. Če bi pozabili naročati cepiva, ne bi bili v evropskem povprečju, je dodal. Kot je opozoril, je pri nas interes za cepljenje še vedno večji od razpoložljivih cepiv, nekatere države pa imajo več razpoložljivih cepiv od interesa prebivalstva. Tako bo Slovenija od ene takih držav v prihodnjem tednu prejela še 300.000 odmerkov, je napovedal.
Na podlagi vsega tega je po njegovem mnenju možno pričakovati, da bo trenutna razglasitev epidemije do sredine junija zadnja in bomo lahko prešli v prehodni čas, ko bo večina ukrepov dodatno odpravljena. Nekateri preventivni ukrepi bodo še vedno potrebni, je dejal.
Uveljavitev digitalnega zelenega potrdila bo verjetno operativno sredi junija, kar bo sovpadalo s koncem formalne epidemije. “Odtlej lahko pričakujemo povratek v normalnost, vsaj takšno, kot smo jo pričakovali in imeli lansko poletje,” je dejal.
“Pred sabo lahko vidimo leto okrevanja, ki bo hitrejše od povprečja članic EU in ki bo Slovenijo vrnilo na predkrizno raven v rekordnem času. Hkrati pa imamo tudi za drugo polovico leta naročenih dovolj cepiv za tretji odmerek, ki bo potreben, da imunost ohranimo, in za določene rezerve za solidarnost,” je napovedal.
Kot je dodal, “pred nami ni neka katastrofa ali ledena gora, ki se slika v ustavni obtožbi, ampak zelo optimističen čas, razen če ga bomo sami pokvarili”.
Takšen scenarij lahko prepreči nagajanje, streljanje v hrbet, organizacija zborovanj, kjer se bo na tisoče družilo brez spoštovanja ukrepov, pozivanje prek omrežij, naj se ljudje ne cepijo, je povedal Janša. Ob tem pa poudaril, da to lahko kvečjemu upočasni okrevanje in rast, ne more pa ju ustaviti.
Ob tem je Janša pozval zbrane v DZ k sodelovanju, saj bosta tudi okrevanje in odpornost velik izziv. Napovedal je, da bodo na poslanske klopi v prihodnje prišli pomembni zakonski akti, ki bodo poskrbeli, da bo okrevanje ne samo hitro, ampak tudi pravično. Med drugim gre za zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o investicijah v zdravstvu, je naštel.
Sicer pa Janša za predlog ustavne obtožbe pravi, da je v njej “toliko absurdnih stvari, da na vse niti nima smisla odgovarjati, tudi se nima smisla prepirati okoli tega”.
Janša pravi, da Slovenija ne bi imela 4000 mrtvih covidnih bolnikov, če bi prejšnje vlade uresničile napotke Svetovne zdravstvene organizacije, da bi bili pripravljeni na epidemijo. Ob tem pa je spomnil, da ljudje ne umirajo samo zaradi covida-19, ampak med drugim tudi zaradi predolgih čakalnih vrst, zaradi česar se je po njegovem mnenju treba vprašati, kaj so naredili v zadnjem desetletju za to, da bi bile te čakalne vrste krajše.
Pri tem je postregel s podatkom, da je bilo v slovenske bolnišnice v zadnjih desetih letih oz. do leta 2020 investiranih 400 milijonov evrov, medtem ko za nacionalno televizijo in za STA v tem času preko milijarde. “Ko pogledaš te številke za nazaj in ko tehtaš razvojno politiko v nekem obdobju, je vse jasno in v tej luči zelo ohlapno zvenijo ti očitki iz predloga ustavne obtožbe,” je povedal.
Hkrati je izpostavil makroekonomske napovedi Evropske komisije, ki Slovenijo uvrščajo na šesto mesto po gospodarski rasti v letošnjem letu, kar pomeni, da smo se prebili v prvo četrtino držav EU. Ta napoved tudi kaže, da lahko Slovenija najpozneje v začetku naslednjega leta nadoknadi izpad iz lanskega leta, torej se lahko vrnemo po razvoju, po gospodarski rasti na predkrizno raven.
Glede zadolževanja je povedal, da smo ostali na 11. mestu po javnem dolgu med evroobmočju, kot leta 2019, saj so se vse države članice EU približno enako zadolžile zaradi tega, ker smo se pač spopadali z epidemijo in blažili posledice epidemije. Medtem pa se je struktura dolga izboljšala zaradi negativnih ali nizkih obrestnih mer.
