“Čeprav vem, da bodo tudi tokrat glasni zvočniki tistih, ki na kulturo gledajo skozi demagogijo in subjektivne občutke, se dejstev, podkrepljenih s številkami, ne da preglasiti. Številke govorijo, da Slovenija namenja kulturi nadpovprečen delež bruto domačega proizvoda, kar nas uvršča na visoko mesto v primerjavi z drugimi evropskimi državami,” je v svoji poslanici zapisal Janša.
V letu 2021 je bil za kulturo zagotovljen rekorden proračun v zgodovini samostojne Slovenije v višini 238 milijonov evrov. To je kar za četrtino več od proračuna, ki ga je za kulturo za leto 2021 načrtovala prejšnja vlada. Povečale so se investicije v javno kulturno infrastrukturo, sredstva za založništvo, knjižno in filmsko dejavnost, sredstva s področja ustvarjalnosti, povečala pa so se tudi sredstva za delovne štipendije in samozaposlene. Tudi v okviru protikoronskih paketov so bili sprejeti številni interventni ukrepi za pomoč ustvarjalcem na področju kulture.
Vlada je v tem mandatu sprejela tudi ključni strateški dokument na področju kulture, ki ga ni bilo od leta 2018. Poslanstvo resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2022 – 2029 je uveljavitev slovenske kulture kot tistega družbenega dejavnika, ki omogoča razvoj, rast in prepoznavnost slovenstva tako doma kot v tujini. Sprejeli so tudi zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, ki do leta 2027 predvideva dodatnih 122,6 milijonov evrov v proračunu pristojnega ministrstva. V okviru načrta za okrevanje in odpornost je kultura pridobila še dodatnih 86,9 milijonov evrov, kar znaša 4,8 odstotkov vseh nepovratnih sredstev načrta.
Janša je naštel še projekte s področja ohranjanja kulturne dediščine, ki so zaživeli v zadnjem letu. Med drugim je bila podpisana pogodba za sofinanciranje projekta Center Rotovž v Mariboru. Izpeljani so bili postopki, vključno z razpisom, za začetek rekonstrukcije in obnove stavbe, v kateri bodo zagotovljeni novi prostori za Arhiv Republike Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve. Po več kot 50 letih se je v Slovenijo vrnilo 13 slovenskih celovečernih filmov, ki so bili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja predani v hrambo Jugoslovanski kinoteki v Beogradu.
“Kultura nas od nekdaj tudi spominja, da smo kot narod močni in uspešni le povezani in enotni. Živimo namreč v času, ki je poseben. V času, ki od nas vseh zahteva veliko potrpežljivosti, prilagodljivosti, predvsem pa vztrajnosti, da vedno znova iščemo pot, kako naprej. Ne samo zaradi epidemije, ali pa prav zaradi nje, bi morali v vsem, kar določa naš vsakdan, iskati več enotnega duha. Več tega kar nas združuje in ne ločuje. Kultura nas povezuje v prostranih obzorjih duha in širini slovenstva,” je še zapisal predsednik vlade.
