“Na podlagi tega predloga se ne da spopadati z nobeno epidemijo, ker bi trajalo tedne in tedne, preden bi se vsa stroka uskladila okoli določenih vprašanj,” je dejal. “Postavite se v vlogo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ministrstva za zdravje in vlade ter si predstavljajte, kako bi to v praksi delovalo,” je pozval v odgovoru na ustno poslansko vprašanje, ki mu ga je zastavila vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga. Zanimalo jo je vladno stališče do predloga novele, ki ga je v DZ vložila poslanska skupina nepovezanih poslancev s prvopodpisanim predsednikom DZ Igorjem Zorčičem, pripravila pa Pravna mreža za varstvo demokracije.
Predlog po mnenju premierja ni zakon o preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni, ampak zakon, na podlagi katerega se nalezljivim boleznim pomaga širjenje. Pristojnim namreč preprečuje, da bi pravočasno ukrepali. Kot je dejal, niti ena država članica EU nima takšnih rešitev, kot jih vsebuje ta predlog.
Veljavna zakonodaja o nalezljivih boleznih je bila sicer dopolnjevana v večini protikoronskih paketov v skladu s priporočili Evropske komisije, Svetovne zdravstvene organizacije in odločbami ustavnega sodišča, je spomnil. Tako ni več takšna, kot je bila, je izpostavil.
Predlagana novela je medtem po njegovi oceni nadaljevanje politike, ki jo vodijo nepovezani poslanci in večina ostale opozicije in se glasi: Čim slabše, tem boljše za nas, in to ne glede na to, kako težje bo ukrepanje vlade in pristojnih institucij v spopadu z epidemijo covida-19, koliko bo bolnih in mrtvih. “To je zelo zavržno,” je poudaril.
Predlog med drugim določa, kdaj oziroma pod kakšnimi pogoji se lahko sprejemajo ukrepi na podlagi 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, opredeljuje namene, vrste in obseg ukrepov, pogoje in postopek za uvedbo ter podaljševanje veljavnosti ukrepov in njihovo maksimalno trajanje.
V Pravni mreži za varstvo demokracije so v popoldanskem odzivu sicer Janši oporekali in zapisali, da ne drži, da bi pravna stroka vladi kadarkoli očitala upravljanje epidemije z odloki. Očitek vladi in zakonodajalcu je zgolj in izključno ta, da odloki temeljijo na neustavni zakonski podlagi, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče, so navedli.
Da bi bilo upravljanje epidemije z odloki skladno z ustavo, “pa mora zakon pooblastilo za omejevanja človekovih pravic opredeliti določno in jasno, iz zakona mora biti razviden tudi namen ukrepov, hkrati mora zakon dovolj natančno opredeliti dopustne načine oziroma vrste, obseg in pogoje omejevanja človekovih pravic”. “Vendar nič od tega obstoječi 39. člen ZNB, ki omogoča poseganje vlade v človekovo pravico do gibanja, zbiranja in prodaje blaga in izdelkov, ne vsebuje,” so izpostavili.
Po njihovih besedah tudi ne drži, da je bila s protikoronskimi paketi nadgrajena zakonska podlaga za poseganje v človekove pravice v času epidemije. “Protikoronski ukrepi niso posegali v materijo 39. člena ZNB,” so dodali.
Obžalujejo tudi, da premier “epidemije ne razume primarno kot strokovno, ampak kot politično vprašanje”. “Pripravljavci zakonskega predloga smo izhajali iz predpostavke, da je stroka bistveni in ne odvečni element upravljanja z epidemijo,” so zapisali. Zatrdili so, da predlog sprememb 39. člena ZNB, ki so ga pripravili pri Pravni mreži, “uravnoteženo ureja možnosti za učinkovito, premišljeno in strokovno upravljanje z epidemijo”. “Hkrati zagotavlja varovalke za zaščito človekovih pravic zlasti s tem, da za sprejem ukrepov zahteva strokovne podlage, ki morajo biti objavljene v uradnem listu, zahteva časovno omejitev ukrepov ter kontrolo s strani parlamenta,” so navedli in poslance znova pozvali, naj predlog podprejo.
DZ na glasovanju julija lani po izglasovanem vetu državnega sveta ni potrdil vladne novele zakona o nalezljivih boleznih. Proti so takrat glasovali tudi poslanci koalicije, ki so med drugim ocenili, da je nekatere kritike in pomisleke o noveli še smiselno preučiti in pripraviti novo besedilo, pri čemer pa je vlado tokrat prehitela civilna družba.
