Na današnjo sejo komisije so poleg Eržena in Janše povabili še vodjo prve vladne svetovalne skupine za covid-19 Bojano Beović, v. d. predstojnika Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Maria Fafangla in epidemiologinjo Majo Sočan.
Od teh samo Janša ni prevzel pošte, je pred sejo sporočil poslanec LMŠ in vodja komisije Pavšič. “Včeraj smo sicer pozno popoldne dobili obvestilo kabineta predsednika vlade, ki naj bi nadomestilo nekakšno opravičilo, ampak to ne formalno ne vsebinsko ne ustreza opravičilu. Tako da ugotavljam, da premierja danes ne bo v parlamentu iz neopravičenih razlogov,” je navedel v izjavi za medije.
Med drugim je pojasnil, da je uradno vabilo dobil premier osebno, vlada pa je bila seznanjena zgolj s sklicem seje, ta pa ni podlaga za opravičilo, kot so jim ga poslali. Prav tako mora opravičilo vsebovati določene dokaze in utemeljene razloge, zakaj se priča ne more udeležiti zaslišanja. “Predvsem pa mora biti poslano v roku 48 ur pred samim zaslišanjem, torej ta rok se je iztekel v sredo ob polnoči, zato sem jaz včeraj še optimistično pričakoval, da se bomo danes lahko pogovorili o tem, kako se je in s strokovne in politične plati ukvarjalo s krizo,” je navedel Pavšič.
Dodal je, da bo kot predsednik komisije “preučil vse pravne možnosti, kako to zadevo zaključiti”, obenem pa napovedal sklic še ene seje, na katero bodo premierja tudi še enkrat povabili, “da pojasni tako današnjo neudeležbo kot tudi politični vidik pri upravljanju s krizo”.
Pred komisijo je danes prvi sedel Eržen, sicer nekdanji direktor NIJZ, ki je to institucijo kratek čas vodil tudi lani pred začetkom epidemije, kot sodni izvedenec za področje epidemiologije pa je pripravil izvedeniško mnenje za komisijo. Prav v to njegovo vlogo v času, za katerega je pripravil tudi poročilo, je zmotilo nekatere poslance, ki so v uvodu današnje seje ocenili, da je v konfliktu interesov, zato ne bi smel sodelovati. Poslanke SDS, NSi in SMC so predlagale, da se ga zaradi konflikta interesov razreši, a neuspešno.
Eržen je na uvodna vprašanja poslank pojasnil, da so vsi strokovnjaki s tega področja v Sloveniji zaposleni na NIJZ. “Govorim in jamčim, da sem svoje mnenje podal brez pritiskov ali vplivov NIJZ, ampak kot strokovnjak, ki področje pozna že 40 let,” je dodal.
V svoji predstavitvi je izpostavil, da so bili nekateri ukrepi, kot je bila prepoved gibanja med občinami in v nočnem času, razkuževanje predmetov ali površin, pa tudi nošenje mask na prostem, kjer ni ljudi, neprimerni. Neprimernost sprejetih ukrepov pa se je odrazila v tem, da so jih ljudje slabo sprejeli, marsikateri ukrep so tudi ignorirali, kar je bilo škodljivo.
Ukrepanje še pred pojavom epidemije je bilo po Erženovi oceni zelo na mestu, strokovno, pravočasno, korenito in tudi eden glavnih razlogov, da je prva faza potekala v Sloveniji tako blago. Po njegovem mnenju je Slovenija, upoštevajoč celotno število obolelih in celotno število umrlih, kljub izbruhom okužb v domovih starejših, v primerjavi z drugimi državami EU zelo dobro opravila svoje delo in je imela najboljše kazalnike.
V kasnejših mesecih pa stvari niso potekale tako dobro, za kar je po Erženovih besedah več razlogov. Izpostavil je odločitev takratnega ministra za zdravje Tomaža Gantarja, da imenuje posebno strokovno svetovalno skupino, v kateri pa so bili predvsem zdravniki drugih strok, ne pa epidemiologi, in ki ni bila usposobljena na področju obvladovanja epidemije. Svetovalna skupina je prevzela naloge, ki bi jih glede na državni načrt obvladovanja nalezljivih bolezni in zakonodaje moral opravljati NIJZ, je navedel.
“Javnost je izgubila zaupanje v odločitve, širile so se dezinformacije po socialnih omrežjih, prebivalci niso vedeli več, kako se obnašati,” je opozoril. “Komunikacija nam je zmanjkala. To bo treba v naslednjem obdobju nadgraditi, tudi na področju cepljenja proti covidu-19,” je še ocenil Eržen.
Poslanka SDS Mojca Škrinjar je glede svetovalne skupine izpostavila, da ta “v državnem načrtu ni predvidena, ni pa tudi prepovedana”.
Željko Cigler (Levica) je podčrtal, da so se nekatere vladne odločitve pri upravljanju epidemije izkazale za neustrezne, ter ocenil, da bi lahko imeli manj mrtvih in zbolelih, če bi ukrepali, ko je začel padati ugled v javnosti.
Marko Bandelli (SAB) pa je bil kritičen ob Erženovi ugotovitvi, da je nameravala vlada tudi prenesti komuniciranje o epidemiji z NIJZ na posebno spletno stran, ki bi jo upravljala skupina Mladi zdravniki. “Takih eksperimentov se ne dela v epidemiji. (…) Stroka je bila na NIJZ in informiranje javnosti bi tam tudi moralo ostati,” je dejal.
Komisija, ki je bila ustanovljena na zahtevo opozicije in preiskuje z epidemijo povezane vladne ukrepe od nastopa Janševe vlade do marca letos, je po Erženu nadaljevala zaslišanje nekdanje vodje svetovalne skupine, infektologinje Bojane Beović.
