Poleg Matoza so člani upravnega odbora DUTB še v. d. glavnega izvršnega direktorja Robert Rožič, izvršni direktor Matej Pirc ter neizvršni direktorji Alenka Urnaut Ropoša, Aleksander Lozej in Gregor Planteu. Slednjega je vlada na ta položaj tako kot Matoza imenovala na četrtkovi seji.

Mesti, ki sta ju z dnem imenovanja zasedla Matoz in Planteu, sta se izpraznili po odpoklicu Franca Doverja in Marka Tišme.

Ministrstvo za finance je 20. julija prejelo Doverjevo odstopno izjavo ter na njegovo mesto predlagalo imenovanje Matoza. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa je predlagalo razrešitev Tišme in imenovanje Planteua, so v četrtek pojasnili na vladi. Njun mandat traja do 31. decembra 2022, ko se izteče tudi življenjska doba DUTB.

V DUTB sicer iščejo glavnega izvršnega direktorja. To delo od 21. aprila začasno za šest mesecev kot v.d. opravlja Rožič. Na razpis, ki je bil objavljen konec junija, iztekel pa se je 15. julija, je prispelo šest prijav. Postopek je še v teku, zato več podrobnosti ni znanih.

Preveč nadzorniških funkcij

Dolgoletni odvetnik Janeza Janše in njegove stranke SDS, je v zadnjem letu sicer zasedel več pomembnih položajev v državnem gospodarstvu. Najprej je avgusta lani postal namestnik predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic, marca letos je postal predsednik nadzornega sveta kmetijskega podjetja Meje Šentjur, ta mesec pa je postal še predsednik nadzornega sveta Luke Koper.

Zakon o gospodarskih družbah sicer posamezniku dovoljuje največ tri nadzorniške funkcije naenkrat (štejejo tudi mesta v upravnem odboru). To pomeni, da bo Matoz moral po imenovanju za neizvršnega direktorja DUTB odstopiti z enega od trojice nadzorniških položajev.