Zaradi naraščanja nasilja je treba poskrbeti za varnost, kar po prepričanju poslanca in predsednika SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega pomeni, da se vsak posameznik lahko brani. Zato je na vlado naslovil pobudo, da je “za samoobrambo sebe in svojega premoženja na zakonski ravni uzakonjena pravica do samoobrambe z orožjem”. Predlagal je tudi, da bi država poskrbela za kritje vseh stroškov, ki bi jih storilci kaznivih dejanj morda zahtevali od tistih, ki so se branili.
Tudi poslanec SDS Branko Grims je minuli teden na nujni seji odbora DZ za notranje zadeve v razpravi o napadih na poslance govoril o pravici do samoobrambe. “Če se v času pandemije covida-19 nekoga popljuva, je to napad, ki ogroža človeško življenje, kar pomeni, da je dovoljena samoobramba z vsemi sredstvi,” je ocenil.
V odgovoru na Jelinčičevo pobudo so na vladi izpostavili, da pravica do samoobrambe izhaja med drugim iz ustavnih pravic do nedotakljivosti človekovega življenja in do svobode.
Prav tako so instituti glede samoobrambe in odškodninske odgovornosti navedeni v kazenskem in obligacijskem zakoniku. Kazenski zakonik določa silobran, ki da je dejanje z vsemi znaki kaznivega dejanja, a je bilo storjeno v obrambi pred protipravnim napadom.
Drugi institut, namenjen nekaznovanju tistega, ki so ga v kaznivo dejanje prisilile zunanje okoliščine, je skrajna sila. “Dejanje, ki je storjeno, da bi storilec od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, ni protipravno, če je povzročeno zlo manjše od zla, ki je grozilo,” je zapisano v odgovoru na Jelinčičevo vprašanje.
Obligacijski zakonik pa določa, da je dovoljena samopomoč “pravica vsakogar, da odvrne kršitev pravice, ko grozi neposredna nevarnost, če je takšna zaščita nujna in če način odvračanja kršitev ustreza okoliščinam, v katerih nastaja nevarnost, s čemer je ponovno izpostavljeno načelo sorazmernosti”. “Kdor pri dovoljeni samopomoči povzroči škodo tistemu, ki je povzročil potrebo po samopomoči, je ni dolžan povrniti,” so v vladi pojasnili na Jelinčičevo pobudo o ureditvi kritja odškodninske odgovornosti za samoobrambo.
Da je samopomoč že danes dovoljena in da ima vsak pravico se braniti, je za STA poudaril tudi odvetnik in predavatelj kazenskega prava na Evropski pravni fakulteti Blaž Kovačič Mlinar. “Posamezniku ni treba čakati, da ga napadejo, lahko se brani tudi že če vidi, da se napad pripravlja. A mora biti za obrambo uporabljena sila sorazmerna,” je pojasnil.
Tako je po mnenju Kovačiča Mlinarja lahko sorazmerna na primer uporaba poprovega spreja ali tudi uporaba borilnih veščin, če jih nekdo obvlada. Uporaba noža ali strelnega orožja, če na primer nekdo pljuva nate, pa je zelo verjetno nesorazmeren ukrep, je pojasnil.
Vlada ocenjuje, da kazenski in odškodninski vidiki silobrana, skrajne sile in dovoljene samopomoči že urejajo pravico do samoobrambe, kot jo v svoji pobudi izpostavlja Jelinčič. “Sedanja ureditev že omogoča, da se v vsakem konkretnem primeru presoja, upoštevajoč vse okoliščine, tudi sredstvo obrambe, ali dejanje izključuje protipravnost in odškodninsko odgovornost.
Napovedali pa so, da bodo zakonsko ureditev področja, ki sicer sodi v pristojnost več ministrstev, ponovno proučili “v smeri morebiti potrebne ustreznejše ureditve določenih vidikov pravice do samoobrambe”.
