Jerkič je na današnji novinarski konferenci pojasnila, da jim okvirni znesek minimalne plače, ki naj bi ga določil Mesec, še ni znan, da pa se mora ta plača uskladiti vsaj s tremi parametri: decembrsko letno inflacijo, ki bo sicer znana šele v januarju, minimalnimi življenjskimi stroški, ki so bili oktobra izračunani prvič po petih letih, ter dohodninsko zakonodajo.

V zvezi s slednjo je opozorila, da še ni povsem jasno, katera novela zakona o dohodnini bo veljala s 1. januarjem – tista, ki jo je sprejela vlada Janeza Janše, ali tista, ki jo je potrdila vlada Roberta Goloba, a še obstaja možnost pobude za naknadni zakonodajni referendum o njej.

Ob tem je Jerkič spomnila na veljavno formulo, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.

Minister za delo se tako lahko odloči tudi za zvišanje za več kot 20 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, kar bi sindikati glede na gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti, ki jih kot razlog za to navaja zakon, tudi pričakovali.

Tehnično naj bi bili mogoči trije izračuni nove minimalne plače, po izračunih ZSSS pa bi se morala prihodnje leto zvišati za vsaj 100 evrov neto. Danes znaša nekaj več kot 778 evrov neto, po novem naj bi morala med 870 in 900 evrov neto. Mesec pa je denimo novembra napovedal, da bo znašala vsaj 850 evrov neto.

Jerkič se je ob tem obregnila ob potek usklajevanja minimalne plače, saj je bilo sprva predvideno, da se bo uskladila v dveh korakih – novembra z minimalnimi življenjskimi stroški in januarja z inflacijo. Delodajalci so temu nasprotovali, zato je Mesec napovedal zvišanje v enem koraku v januarju.

Predsednica ZSSS je ob tem komentirala tudi problematiko uravnilovke, to je stisnjenosti plač blizu minimalne plače. Do tega po njenem mnenju prihaja tako v primerih, ko delodajalci imajo, pa ne dajo, kot tudi zato, ker res nimajo.

Ta izziv je treba reševati z novim plačnim sistemom, ki mora biti vzpostavljen tako, da bo omogočal tudi rast drugih plač, je pozvala. Sindikati in delodajalci so pod mentorstvom ministrstva za delo v okviru Ekonomsko-socialnega sveta že vzpostavili posebno pogajalsko skupino, ki se bo ukvarjala s tem vprašanjem. Prav nov plačni model, za katerega bo osnova predpostavka, da je osnovna plača minimalna plača, bo po navedbah Jerkič eden glavnih izzivov leta 2023.