Prvi maj niso bučna praznovanja, niso samo kresovi in druženje, je v prvi meri namenjen poglobljenemu razmisleku o delavskih pravicah, je poudarila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.

Opozorila je, da so se sindikati kot predstavniki zaposlenih in svojega članstva v zadnjem letu srečevali z vrsto dogodkov, ki pomenijo “ignoriranje vsebine dela sindikatov in delavskih pravic”. Ob tem je omenila nacionalni program za okrevanje, ki je bil sprejet brez sodelovanja socialnih partnerjev kljub temu, da gre za neke vrste novi dogovor. Ne želi si, da bi iz tega “novega dogovora sredstva EU dobili samo nekateri, vračali pa potem vsi drugi”.

Brez socialnega dialoga in široke razprave se je po njenih navedbah pripravljal tudi predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki naj bi zagotovil varno starost in varne pokojnine. Ob tem je napovedala referendumske aktivnosti, če bo zakon sprejet. V sindikatih ne nasprotujejo demografskemu skladu, vendar hočejo takšnega, ki bo zagotavljal varno starost, ne bo pa pomenil možnosti “plenjenja politike po premoženju”, ki je še ostalo, je dejala.

Jerkičeva se je v nagovoru dotaknila novih davčnih reform, ki se pripravljajo celovito, vendar brez vključevanja socialnih partnerjev, brez možnosti vplivanja na njihovo vsebino in “na način, da sami žagamo ne vejo, na kateri sedimo, ampak žagamo kar drevo socialne države”.

“To, kar se dogaja zadnja leta, ni socialni dialog, je le seznanjanje socialnih partnerjev z dejstvi, brez možnosti vplivanja na sprejete odločitve in sodelovanja v procesih, ki so za vse nas pomembni,” je opozorila in dodala, da nas na socialni dialog opozarjajo tudi v Evropi, kjer je to vrednota.

Poudarila je, da so letošnji 1. maj v ZSSS namenili varnosti zaposlitve v vseh svojih oblikah. Za njo to pomeni tudi ustrezno plačilo, dostojno delo in trajnost zaposlitve. Med drugim je spregovorila tudi o vprašanju poklicnih bolezni in predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, za katerega upa, da bo sprejet čim prej.

Od tej priložnosti je čestitala vsem, ki imajo prvi maj za osebni praznik, predvsem pa članicam in članom sindikatov.

Tudi predsednik republike Borut Pahor je ob prazniku dela čestital državljankam in državljanom in pozval k socialnemu dialogu kot enemu najpomembnejših stebrov uspešnega in pravičnega okrevanja po krizi. “Dolgoročne rešitve, vezane na trg dela in položaj delavstva, se ne sme sprejemati brez dogovora v okviru socialnega dialoga,” je poudaril.

Po njegovem mnenju je pomembno, da se tudi v prihodnje prizadevamo za ohranitev in razvoj socialne države. Res je to ustavna norma in varovana pravica, a njen obseg je po njegovem mnenju stvar odločitve politike v sodelovanju s socialnimi partnerji. Poudaril je, da obstajajo pasti, ki lahko njen razvoj zamajajo, zato je treba paziti, da se tem pastem izognemo.

“Pri socialni državi ne gre zgolj za različne prejemke prebivalstva in brezplačne ali delno plačljive storitve na področjih zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in šolstva ter kulture. Gre tudi za vodenje fiskalne politike,” je dejal in dodal, da iz lastnih izkušenj vemo, da je vsaka motnja v zagotavljanju zadostnih davčnih prilivov neposredna grožnja za obseg socialne države.

V času epidemije covida-19 je bilo za socialno državo po njegovih besedah zgledno poskrbljeno, “vendar na račun dodatnega zadolževanja, ki ga bo kmalu treba ustaviti, dolgove pa vrniti”. Zato je treba, kot pravi, paziti, da bodo tudi v prihodnje davčni viri zadostni, da bomo z njimi zagotavljali sedanji obseg socialne države in njen nadaljnji razvoj.

Ob tem je spomnil, da se je svet v zadnjem desetletju znašel v krizi, finančni in zdravstveni. V teh krizah se je izkazalo, da je zlasti za družbe z močno tradicijo socialne države stremljenje k solidarnosti bistvenega pomena, tudi in zlasti po koncu krize. To po njegovem zatrdilu velja tudi za Slovenijo.

“Gre za vprašanje socialne povezanosti, ki je zelo pomembno in občutljivo, tudi za vprašanje politične povezanosti in enotnosti. Zato prosim razumite, spoštovane državljanke in državljani, moj poziv k socialnemu dialogu, njegov ponoven zagon in okrepitev kot enega pomembnih stebrov našega uspešnega in pravičnega okrevanja po tej krizi,” je pristavil Pahor in izrazil upanje v čim prejšnji konec zdravstvene krize, da bi se v “skupnem dialogu in sodelovanju lotili njenih dolgoročnih gospodarskih in socialnih posledic”.

Na današnjem dogodku se je odvilo tudi dejanje v znak protesta proti zaprtosti kulture. Eden od nastopajočih glasbenikov je med nastopom imel v lisice vklenjene roke, s tem je želel opozoriti na to, kako je kultura že ves čas koronakrize omejevana oziroma zaprta.