Logarjeva je na današnji vladni novinarski konferenci poudarila, da so bili strožji ukrepi uvedeni po dolgotrajnem tehtnem in premisleku. Spomnila je, da so v začetku marca predvidevali izboljševanje stanja in posledično tudi sproščanje ukrepov, a se je epidemiološka situacija zaradi širjenja bolj kužne angleške različice koronavirusa začela slabšati.

Kot je dejala, je svetovalna skupina razmišljala o tem, ali imajo na voljo kakršnekoli druge ukrepe, a so glede na literaturo in dosedanja spoznanja ugotovili, da so strožji ukrepi oz. zapiranje države edina možnost, ki jo imajo v tem trenutku za vsaj delno upočasnitev pritiska na bolnišnice in zmanjševanje števila okuženih.

“Zavedati se moramo, da če ne bi v tem trenutku uvedli teh ukrepov, bi lahko bilo čez 10, 14 dni stanje v Sloveniji še bistveno slabše in bi bili potrebni še dodatni, bolj strogi ukrepi z vprašljivim učinkom, glede na to, koliko ljudi bi bilo v tistem trenutku že prizadeti,” je dejala Logarjeva.

Statistiki, ki so izdelovali različne modele, so ocenili, da bi bilo petdnevno zaprtje bistveno prekratko. Zato so se odločili za 11-dnevno, ki po modelskih napovedih napoveduje sicer možen delni porast po sprostitvi, ampak potem pa ponovno nižanje, je pojasnila.

Zaveda se, da so ukrepi sprejeti z nelagodjem in neodobravanjem predvsem pri tistih, ki imajo izkušnjo lažjega prebolevanja okužbe. Ob tem je opozorila na omejeno število posteljnih kapacitet v bolnišnicah, predvsem v enotah intenzivne nege, kjer zdravijo najhuje bolne, tudi tiste brez covida-19.

Logarjeva je danes še pojasnila, zakaj so se odločili za ponovno uvedbo zaščitnih mask zunaj. Spomnila je, da so bile maske potrebne tudi sedaj, če ni bilo možno zagotavljati zadostne medosebne razdalje, a se je na to pogosto pozabilo. “Če vemo, da se virus tudi v zunanjem okolju širi, če ni razdalja vsaj 1,5 metra, je pomembno, da vplivamo na to in preprečimo prenos virusa tudi v tem okolju,” je dejala.

Glede izjeme druženja na velikonočno nedeljo je Logarjeva pojasnila, da so ocenili, da druženje dveh družin kljub vsemu ne predstavlja tako velikega tveganja, da bi bilo to treba v tem trenutku absolutno preprečiti. Ob tem svetujejo tudi prezračevanje in tudi vzdrževanje razdalje. Izjemo je predlagala strokovna skupina in po besedah Logarjeve so bili glede tega dokaj enotni.

Veliko se pogovarjajo tudi o sledenju kontaktom okuženih. Po njenih besedah je v pripravi sistem evidence ob prestopu meje, ki se pozneje prevesi v izdajo karantenske odločbe, če je to potrebno.

Na vprašanje, zakaj so se ponovno odločili za zapiranje šol, je Logarjeva odgovorila, da želijo z vsemu ukrepi zmanjšati število stikov, do katerih prihaja tudi v šolskem okolju. Zato so se odločili, da med dejavnosti, ki se zapirajo, vključijo tudi šole. Ob tem je dejala, da se 12. aprila v šolo vračajo vsi osnovnošolci in dijaki po modelu C.

Vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Matjaž Jereb pa je ob povečanju števila hospitaliziranih covidnih bolnikov izpostavil, da ga skrbi zlasti razmerje med hospitaliziranimi na navadnih in intenzivnih oddelkih, saj imajo denimo v UKC na intenzivni terapiji 26 odstotkov vseh hospitaliziranih. V zadnjih 12 dneh so UKC Ljubljana na intenzivni oddelek sprejeli 38 kritično bolnih covidnih bolnikov z dihalno odpovedjo.

Prav oddelki za intenzivno terapijo so namreč ozko grlo, “kjer lahko naš zdravstveni sistem obstane ali pade”, je opozoril Jereb. V Sloveniji lahko zdravijo do 220 oz. 230 covidnih bolnikov na oddelkih za intenzivno terapijo, od tega v UKC Ljubljana 70 ali 80. V drugem epidemičnem valu je bilo na ravni države največ 216 hospitaliziranih covidnih bolnikov.

Vzpostavitev kapacitet zdravljenja za covidne bolnike gre na račun bolnikov, ki nimajo covida-19, s čimer se se odlaga določena diagnostika in določeni kirurški posegi. A kot pravi Jereb, ni mogoče odlašati z drugimi storitvami v nedogled, saj ni vzdržno.

Zato je treba neugodni trend obrniti navzdol, sicer bo prišlo do kolapsa zdravstvenega sistema in škoda bo velika. Smrtnost covidnih bolnikov na oddelkih za intenzivno terapijo je bila v prvem epidemičnem valu 31-odstotna, v drugem pa 27-odstotna. Jereb opozarja, da je bil takšna smrtnost v razmerah, ki so bile obvladljive. “V primeru kolapsa bo umrlo pomembno več covidnih in drugih bolnikov, ki bi potrebovali našo oskrbo,” je poudaril. Zato je poudaril, da ne glede na to, kako so zadnji ukrepi nesimpatični, je na vseh nas, da epidemično krivuljo obrnemo navzdol.