Kamniško-Savinjske Alpe so bogatejše za novo krožno pot

Kamniško-Savinjske Alpe so bogatejše za novo krožno pot

Kamniško-Savinjske Alpe so bogatejše za novo krožno pot Mreža vodnih poti. Kar 190 kilometrov dolga pot, ki zavije tudi v sosednjo Avstrijo, je razdeljena na 11 etap s povprečno dolžino 17,2 km, ki se jih po oceni snovalcev projekta da prehoditi v štirih do petih urah.

Pot zajema kar 53 različnih vodnih izvirov na tem območju, kjer so glavne reke Kokra, Kamniška Bistrica in Savinja. Vstop v pot je možen kjerkoli. Če si za izhodišče izberete Preddvor severno od Kranja, pa pot vodi preko Potoč na Jezersko, pa na avstrijsko stran v dolino Bele in čez Pavličevo sedlo nazaj v Logarsko dolino v Sloveniji.

Nadaljuje se do Solčave, Luč in nazaj v Podvežak in čez Kranjski rak nazaj v dolino Kamniške Bistrice, od tam se vrne na Kriško planino pod Krvavcem, spusti do Ambroža, nato pa mimo gradu Strmol pri Cerkljah proti Preddvoru.

Start na krožni poti je možen kjerkoli. V osnovi je osnovna obhodna krožna pot primerna za vse, ki lahko prehodijo etape, dolge po 17 kilometrov, posamezni deli poti pri nekaterih pritokih pa so lahko tudi tehnično zahtevnejši.

Pot še ni označena, prav kmalu pa bodo vse podrobnosti dosegljive v aplikaciji maPZS. V prihodnje naj bi pot dobila tudi nujno potrebne oznake. Pot, ki že zdaj poteka tudi po označenih planinskih poteh, naj bi dobila še kje kakšen dodaten povezovalni odsek, a se snovalci trudijo, da bi bilo posegov v naravno okolje čim manj.

Gorski vodnik Marko Petek je za STA poudaril, da je projekt živ in se bo v naslednjih letih zanesljivo še prilagajal ocenam in odzivu uporabnikov. Že zdaj je prepričan, da projekt združuje pohodništvo skupaj z uživanjem naravne pitne vode na njenih izvirih in da je to odlično izhodišče za oblikovanje edinstvenega turističnega produkta, kakršen v Sloveniji še ne obstaja.

Osnovno sporočilo projekta je varovanje naravnih izvirov pitne vode in ohranitev za prihodnje rodove, kar je na predstavitvi v Mekinjskem samostanu izpostavil tudi kamniški župan Matej Slapar.

Da bo treba z vodnimi viri na tem območju ravnati še bolj skrbno, sta opozorila tudi člana Jamarskega kluba Kamnik Vido Kregar in Rajko Slapnik, ki dobro poznata podzemno hidrografsko mrežo v Kamniško-Savinjskih Alpah. Tam zadnjih šest let na nekaterih izvirih izvajata redno preverjanje kakovosti vode. Po njunem je ozaveščanje o pomenu ohranjanja pitne vode nujno.

Opozorila sta tudi na izjemno biološko pestrost izvirov v Kamniško-Savinjskih Alpah, kar umešča prostor v sam svetovni vrh. Kot pravita, je na veliko izvirih kakovost vode izjemna, na kar kažejo fizikalno-kemijske, mikrobiološke in biološke analize vzorcev vode in tudi majhni izvirski polži, ki živijo le v izvirih vode najvišje kakovosti.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content