V Sindikatu policistov Slovenije so v začetku avgusta od generalnega direktorja policije Antona Olaja na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja zahtevali poročilo o nadzoru na Policijski upravi (PU) Ljubljana in drugih organizacijskih enotah policije v zvezi z izvajanjem nalog policije na protestnem shodu 25. junija letos ter poročilo o nadzoru na PU Ljubljana in drugih organizacijskih enotah policije v zvezi z izvajanjem nalog policije 5. in 7. julija letos pred DZ, ko se je zgodilo več primerov nadlegovanja poslancev.

Po poročanju medijev so na podlagi teh nadzorov direktor Policijske uprave Ljubljana ter vodja sektorja za uniformirano policijo in vodja oddelka za javni red in mir na ljubljanski policijski upravi dobili opozorila pred odpovedjo.

Dokumente so v sindikatu sicer prejeli, a po njihovem mnenju so na policiji nezakonito prikrili podatke, “ki so bistveni za presojo, ali gre pri izreku opozoril pred odpovedjo za nezakonito ravnanje delodajalca”.

Policija je v posredovanih poročilih o nadzoru ravnanja policistov na protestnem shodu 25. junija letos ter med dogajanjem pred državnim zborom 5. in 7. julija letos prikrila ključne podatke, so pojasnili na sindikatu.

Policija je po navedbah sindikata med drugim prikrila podatke o tem, komu je bilo poročilo o nadzoru nad ravnanjem policije 25. junija poslano, pa tudi ime novinarja, čigar videoposnetki so bili podlaga za ugotavljanje dejanskega stanja za ta dan. Poleg tega so na Generalni policijski upravi v vseh prilogah dokumentov prikrili tekst v obrazcih Opis pomanjkljivosti ali nepravilnosti ter Predlog za ugotavljanje odgovornosti. V tej zadnji rubriki je po predvidevanjih sindikata prikrita zgolj beseda “ne”, da torej v tem primeru ni bil podan predlog za ugotavljanje odgovornosti.

Poleg tega je policija prikrila tudi več podatkov v dokumentih, za katere ni možno ugotoviti, ali gre za informacije javnega značaja ali ne, saj obrazložitve za konkretna prekritja policija ni posredovala, so zapisali v sindikatu.

Po prepričanju sindikata je policija s tem ravnala nezakonito, saj je delno zavrnila dostop do informacij javnega značaja, tega pa ni niti ustrezno obrazložila. Zato so se s pritožbo obrnili na informacijskega pooblaščenca. V pritožbi se sklicujejo tudi na prevladujoč javni interes za razkritje podatkov iz nadzorov.