Kot je bilo slišati na današnji predstavitvi raziskave o kitajskih investicijah v Sloveniji, ki jo je v Ljubljani pripravil Slovensko-kitajski poslovni svet, je Kitajska leta 2019 na lestvici najpomembnejših tujih neposrednih investicij v Sloveniji zasedla 15. mesto s potencialom za prihodnjo rast. Lestvica jo upošteva kot končno državo vlagateljico.
Med vidnejšimi kitajskimi naložbami v Sloveniji so sicer poleg Gorenja še Fotona, Outfit7, Tam-Europe, Elaphe, Dinos, Javna razsvetljava, Acies Bio, hotela Kompas in Lovec ter Arctur.
Zaradi majhnosti slovenskega gospodarstva so medtem slovenske investicije razmeroma manj pomembne za kitajsko gospodarstvo. Ne glede na to pa ima v drugem največjem gospodarstvu na svetu investicije več slovenskih podjetij, med njimi Alpina, Cablex, Cosylab, Dewesoft, Domel, Donit Tesnit, Gostol TST, Pipistrel, EKWB, Hidria, Krka, Le-Tehnika, TT Okroglica, Unior in Vip Virant.
V obdobju 2016-2020 je sicer vrednost uvoza s Kitajske v Slovenijo zrasla v povprečju za 15,7 odstotka letno. V letu 2020 je uvoz tako nanesel 1,37 milijarde evrov, Kitajska pa se je umestila med osem najpomembnejših uvoznih partneric naše države. Poleg tega je bila druga najpomembnejša uvozna partnerica Slovenije zunaj EU (prva je bila Švica).
Upoštevajoč samo leto 2020 se je uvoz kljub protikoronskim ukrepom povečal za 17,8 odstotka, in sicer predvsem kot posledica uvoza različne zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov.
Največ uvoženega blaga v letu 2020 so predstavljali električni stroji in oprema, avdio in video oprema (357 milijonov evrov oz. 26 odstotkov celotnega uvoza) in organski kemični izdelki (245 milijonov evrov oz. 18 odstotkov celotnega uvoza).
Pandemija covida-19 tudi ni negativno vplivala na slovenski izvoz na Kitajsko, ki se je v letu 2020 povečal prvič po letu 2017, in sicer na letni ravni za 5,9 odstotka.
V letu 2019, za katerega so imeli raziskovalci podatke, je bil sicer izvoz blaga na Kitajsko približno štirikrat nižji od uvoza s Kitajske. Slovenija je na Kitajsko izvozila za 265 milijonov evrov blaga in storitev, kar predstavlja tri odstotke celotnega izvoza slovenskega blaga v države nečlanice EU.
