Koalicijske poslanske skupine, s prvopodpisano Meiro Hot (SD), so v parlamentarni postopek vložile predlog novele zakona o zaščiti živali. Predlog vključuje ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, vzpostavitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in uvedbo obveznega internega videonadzora v klavnicah. Predlog je povzročil veliko razburjenja, še posebej med živinorejci.
Veterinarska stroka, vključno s ljubljansko veterinarsko fakulteto in Veterinarsko zbornico Slovenije, ter kmetijske organizacije, kot je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), so kritične do predloga. Opozarjajo, da niso bili povabljeni k pripravi predloga in da spremembe niso bile usklajene s stroko, kar bi lahko povzročilo več škode kot koristi.
Vesna Liponik, predstavnica društva Za živali! in aktivistka, je izrazila kritiko predloga novele zakona. Meni, da predlog ne prinaša pomembnega izboljšanja položaja živali, saj ne naslavlja ključnega problema izkoriščanja živali za človeške namene. Izpostavila je tudi, da predlagane rešitve ne odražajo načela humanega ravnanja z živalmi, saj še vedno omogočajo prakso humanega ubijanja. Poleg tega je bila prvotno predvidena ustanovitev zavetišča za rejne živali, ki bi omogočalo izobraževanje o čutečih bitjih z lastnimi interesi, vendar so se ta zavetišča spremenila v prehodne hleve, kjer usoda odvzetih živali ni jasna.
Kljub temu Liponikova priznava, da predlog vključuje nekatere pozitivne vidike, kot so popolna prepoved nastopanja živali v cirkusih in sodelovanje nevladnih organizacij pri prepoznavanju zlorab ter pomoči veterinarski inšpekciji pri ukrepanju in preprečevanju zlorab. Vendar pa je dejanska izvedba teh nadzorov pogosto pomanjkljiva, kar smo lahko videli v nedavnih primerih.
Mučenje živali v Sloveniji ponavadi nekaznovano
Grozljiva smrt psičke v Kopru, ki jo je njen vinjeni lastnik privezal na moped in povzročil njeno smrt, je pospešila zahtevo po spremembah v zakonodaji za večjo zaščito živali. Policija je kaznovala 67-letnega moškega z globo, kar je sprožilo strokovni nadzor nad delom dežurne tožilke na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru, ki je usmerjala obravnavo primera. Stranka SD, s prvopodpisano Meiro Hot, je začela zbirati podpise za dopolnitev kazenskega zakonika, da bi trpinčenje in smrt živali opredelili kot kaznivo dejanje. Peticijo je podpisalo več kot 14 tisoč ljudi, vključno s premierom Robertom Golobom, ki je podporo izrazil tudi na Instagramu in napovedal ukrepe. Na pravosodnem ministrstvu so naklonjeni spremembam kazenskega zakonika in napovedali, da bo vključena v jesenske spremembe.
Društvo Za živali! pozdravlja spremembo in izraža upanje, da bo do nje tudi dejansko prišlo. Poudarjajo, da je treba področje zaščite živali jasno opredeliti in poostriti kazni.
Predlog novele zakona pusti “izjemno veliko prostora”, opozarja Liponikova, in ne naslavlja številnih pomembnih vidikov, kot so prostoživeče živali. Navedla je primer srnjačka, ki je bil ujet v mrežo, vendar ni bilo veterinarjev, ki bi bili pristojni za poseg. Prav tako ni ustrezne infrastrukture ali zavetišč za te živali, zato so odvisne od prostovoljcev in dobre volje ljudi, ki pa jih lahko celo kaznuje zakon.
Opozorila je tudi na področje laboratorijskih živali, ki bo treba urediti v skladu z zahtevami EU, vendar se sprašuje, zakaj Slovenija ne bi bila vodilna na tem področju že pred prihodom uredb EU.
Poudarila je, da zakon ne naslavlja bistvenega problema, da so živali še vedno opredeljene kot lastnina, kar je v nasprotju s tem, da so v zakonu priznane kot čuteča bitja. Zapis pravic živali v ustavo bi imel pomembne posledice za njihov položaj, kar podpirajo tudi druga društva za zaščito živali. Omenjeni so primeri Nemčije, Luksemburga in Švice, kjer so živalim podeljene pravice v ustavi.
Pozablja se tudi na rejne živali, ki imajo v družbi neugoden položaj. Liponikova poudarja potrebo po urejanju položaja mačk in psov ter podpori zavetiščem, ki se pogosto soočajo s pomanjkanjem virov. Glede rejnih živali pa ugotavlja, da je to težko vprašanje s pomanjkanjem širšega konsenza za spremembe, zato bi bile majhne korake na tem področju izjemno pomembne.
