Vladi so tudi naložili, da zagotovi institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost Slovenske tiskovne agencije (STA). Za ta sklep je prav tako kot za prvega glasovalo osem poslancev, štirje pa so bili proti.
Z osmimi glasovi proti štirim pa so zavrnili predlog sklepa SDS in NSi, naj komisija pozove STA, da ji posreduje število objav po posameznih segmentih pri izvajanju javne službe za prvih pet mesecev letos.
Sklic nujne seje komisije so zahtevali v Levici ob podpori opozicijskih LMŠ, SD, SAB in nepovezanih poslancev, ker vlada po njihovi oceni protizakonito odreka financiranje STA in ga sistematično uničuje.
Ustavitev financiranja STA je po njihovem mnenju, ki ga je predstavil Luka Mesec iz Levice, neposredni napad na svobodno novinarstvo, na demokracijo in ustavno pravico javnosti do obveščenosti. Po njihovem mnenju gre za nezaslišan in nedopusten poseg v uzakonjeno institucionalno, uredniško in finančno avtonomijo javnega informacijskega servisa mimo vseh zakonov in principov demokracije.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je dejala, da si ministrstvo želi, da bi Ukom in STA razrešila spor glede izvajanja pogodbenih obveznosti. Glede na to po njenih besedah poteka priprava ustrezne uredbe. Vlada pa ne želi uničiti STA, je zagotovila.
Po besedah direktorja urada vlade za komuniciranje (Ukoma) Uroša Urbanije v Sloveniji vlada vladavina prava, pravo in pravni postopki pa so tisti, ki jih je treba spoštovati. Ukom je po njegovih besedah izplačal vse zaostale obveznosti od oktobra do decembra lani. STA pa obveznosti ni izpolnila, je menil.
Dokumentacije o tem, kako STA opravlja javno službo, po njegovih besedah ni. Servis STA v okviru javne službe bi sicer moral v skladu z zakonom pomagati vsakemu državljanu, da dobi informacije o dogajanju v državi, je dodal.
Kot je povedal, je prepričan, da bo STA, ki v tem mesecu beleži 30 let svojega delovanja, “dočakala tudi svojih 31 let, 32 let in tako naprej”.
“Zgodba o STA je zgodba o kršenju zakonov,” pa je poudaril direktor STA Bojan Veselinovič. “Nastop direktorja Ukoma Urbanije je grotesken,” je izpostavil. Urbanija se po njegovih besedah “ponavlja in utrjuje laži”.
Urbanija je po njegovi oceni zelo podučen o vesteh STA glede na to, da Ukom ni njen naročnik. Vesti agencije so namreč tako kot vesti agencij v drugih državah zaklenjene. Kje dobite geslo, je povprašal.
STA ne glede na to, da ji vlada vse od januarja ni plačala za opravljanje javne službe, s polnim tempom opravlja javno službo v skladu z zakonom. Urbanijo pa je povabil tudi na obisk na STA, kjer se bo lahko seznanil z delom agencije vključno z radijskimi vestmi in fotografijami, ki pa so seveda avtorsko zaščitene.
Ob koncu seje pa ga je zanimalo, kaj naj bi bilo v uredbi, ki jo je omenjala Fridlova. Zakon o STA in PKP7, ki govorita o financiranju STA, sta namreč jasna.
Zagotovil je, da STA ustrezno evidentira prihodke iz tržne in javne dejavnosti. Pogodba med Ukomom in STA pa ni sklenjena, ker je Ukom ni predlagal, je pojasnil. Podlaga za financiranje javne službe je po zakonu o STA po njegovih beseda sicer letni poslovni načrt.
Po besedah Lidije Divjak Mirnik iz LMŠ so tviti predsednika vlade Janeza Janše in Urbanije o STA zavržni in nesprejemljivi. Vse te pritiske gre po njenem mnenju razumeti kot težnjo po discipliniranju agencije, ker ni poslušna in ne manipulira. Spomnila je na zakon o STA, po katerem je dolžnost ustanovitelja zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega poslovnega načrta STA.
Po mnenju Marka Bandellija iz SAB je doseženo “dno zdravega razuma”. “Državljani smo morali zbirati denar, da se ohrani javna in neodvisna tiskovna agencija,” je opomnil. STA po njegovi oceni deluje “brezhibno”. Vedenje vlade, ki ne plačuje njene javne službe, pa vidi kot “direkten napad na svobodo medijev”.
Primož Siter iz Levice je ocenil, da predsednik vlade vzpostavlja svojo oblast po vzorih s Poljske, Belorusije in Madžarske, pri čemer medije vidi kot ključno orodje na tej poti. Vlada želi po poslančevih besedah spremeniti medijski prostor, STA pa ni edina žrtev tega blitzkriega. “Vlado boli, ko vidi 40.000 ljudi, ki na ulicah zahtevajo njen odstop, in pomoč ljudi STA s samoprispevkom,” je dejal.
“STA je vitalni medijski prostor, ki vsak dan podaja verodostojne in objektivne informacije,” pa je dejala Bojana Muršič iz SD. Po njenih besedah v opoziciji ne zahtevajo nič drugega kot to, da vlada izpolnjuje zakonske zaveze.
V koaliciji pa so stališče vlade in Ukoma zagovarjali. Elena Zavadlav Ušaj iz SDS je dejala, da želi vlada le razčistiti nejasnosti in nekatere stvari, ki so bile v preteklosti nejasne. Ne želi ogrožati obstoja STA, pač pa le jasno razmejiti, kaj je tržno in kaj javno, je zagotovila.
Po besedah Aleksandra Reberška iz NSi bo uredba, ki jo pripravlja vlada, bolj podrobno uredila javno službo STA. To bo potem pravna osnova za sklepanje nove pogodbe med Ukomom in STA, je povedal. Sicer pa želi opozicija s svojimi nastopi, ki so po oceni Reberška pompozni, le preusmerjati pozornost od dobrega dela vlade.
