Kot je na vladni novinarski konferenci pojasnil Krek, naj bi bila nova različica koronavirusa še za 20 odstotkov bolj kužna od sedanje, čeprav se je že ta približala ošpicam. Po njegovih besedah se je treba že začeti pripravljati na nov izziv.
Za zdaj razpolagajo z zelo malo informacijami, a o različici z večjo kužnostjo naj bi že poročali iz Velike Britanije, kjer naj bi bilo tudi več hospitalizacij. “Vendar gre še za povsem začetno fazo in bo trajalo še nekaj časa, da ugotovimo značilnosti morebitne nove različice. Prav pa je, da ljudje vedo, da slika ni tako lepa, kot si morda mislijo,” je dodal Krek.
Direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Tjaša Žohar Čretnik je za TV Slovenija dejala, da laboratorijskih raziskav ali “zanesljivih epidemioloških podatkov” z ocenami o večji kužnosti nove različice še ni.
“Posamezni strokovnjaki iz števila primerov in dinamike naraščanja števila primerov sklepajo, da bi lahko bila ta različica tudi bolj infektivna. Te ocene se gibljejo med 10 in 15 odstotki,” je dejala. Poudarila je, da je ocenjevanje nalezljivosti še na začetku.
Prvi mož Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je sicer povedal, da se je vrh tokratnega vala iz zahodne že preselil v vzhodno Evropo, tako da so najslabše razmere zdaj v baltskih državah, Romuniji, Bolgariji, tudi na Hrvaškem in seveda v Sloveniji.
Sicer pa se v zadnjih desetih dneh praktično v vseh evropskih državah število okužb povečuje, ena redkih izjema je Italija. To je po Krekovem mnenju pričakovano, saj je vreme hladnejše, ljudje pa več časa preživijo v zaprtih prostorih. Številke se bodo zato še povečevale, vendar hitreje tam, kjer je precepljenost proti covidu-19 slabša.
Slovenija ima trenutno precej slabše rezultate od vseh sosednjih držav, številke okuženih se precej povečujejo, zato se Krek boji, da drvimo v nov val, za katerega je zelo težko napovedati, kako se bo razvijal naprej.
Naša država je sicer prav danes presegla mejo 5000 smrtnih primerov, Krek pa je ob tem spomnil, da je od 26. junija letos umrlo 239 ljudi, kar je bilo v veliko primerih nepotrebno, saj je bilo vsem na voljo dovolj cepiva. Slednjega je ta trenutek še vedno dovolj za več kot 760.000 vzorcev, od tega skoraj 550.000 cepiva Pfizer/BioNTech, zato je znova pozval vse, zlasti pa starejše od 55 let, da čim prej opravijo cepljenje.
Največ okužb se po podatkih NIJZ trenutno širi v starostnih skupinah od 15 do 24 let in od 35 do 44 let, torej v skupinah dijakov, študentov in delovno aktivne populacije. Čeprav starejši od 55 let predstavljajo manj kot petino okuženih, so prav ti najbolj ogroženi za hujši potek bolezni.
Stopnja precepljenosti celotne populacije z enim odmerkom trenutno znaša 56, z obema 52 odstotkov, samo med polnoletnimi državljani pa je ta z enim odmerkom 66-, z dvema pa 62-odstotna. Med starejšimi od 50 let se je doslej z enim odmerkom cepilo 77, z obema pa 73 odstotkov ljudi. Kot je opomnil Krek, obstajajo tudi mnoge države s precej boljšo precepljenostjo.
Ob tem je dodal, da še vedno najboljši možen ukrep za zaščito pred covidom-19 predstavlja cepljenje, prav tako pa se s krepitvijo klicnih centrov trudijo za iskanje okuženih in njihovih tesnih stikov. Spomnil je tudi na vrsto nefarmakoloških ukrepov, ki jih lahko izvaja vsak sam, ne glede na to, ali to predpisujejo odloki oziroma zakoni.
Krek je pozval tudi k cepljenju proti gripi, ki se je začelo ta teden. Opozoril je, da lahko ta povzroča velike težave starejšim, pa tudi otrokom. Kot je spomnil, se je mogoče cepiti pri osebnih zdravnikih, v regijskih ambulantah NIJZ, pa tudi na cepilnih mestih, kjer sicer cepijo proti covidu-19. NIJZ je letos naročil 360.000 odmerkov cepiva, cepljenje pa je tudi letos brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem.
Sicer pa je NIJZ danes prenovil tudi spletno stran za cepljenje, ki ponuja bistveno več statističnih in drugih podatkov, te pa bodo osveževali dvakrat dnevno.
