Kot so sporočili iz centralne banke, kjer področje spremljajo v sodelovanju s policijo, se je število odkritih ponarejenih evrskih bankovcev lani v primerjavi z letom prej zmanjšalo za četrtino, število odkritih ponarejenih evrskih kovancev pa se je povečalo za 17 odstotkov.

Skupna vrednost umaknjene gotovine se je v zadnjih treh letih s 720.000 evrov znižala na nekaj manj kot 75.000 evrov. Lani je bilo iz obtoka umaknjenih 887 ponarejenih evrskih bankovcev in 2622 ponarejenih evrskih kovancev. Pri evrskih bankovcih je bilo umaknjenih največ ponaredkov vrednosti 50 evrov (311 kosov), sledita bankovca za 20 (212 kosov) in 10 (126 kosov) evrov. Pri evrskih kovancih pa je bil najpogosteje umaknjen kovanec za dva evra (2154 kosov).

“Verjetnost, da bi prejeli ponaredek evrske gotovine, je relativno majhna. Delež evrskih ponaredkov v primerjavi z vsemi kovanci in bankovci v obtoku je namreč zanemarljivo majhen,” so zapisali v banki. Ob tem so tudi spomnili, da je uporaba ponaredkov za plačilo kaznivo dejanje.

Skupaj z Evropsko centralno banko (ECB) in ostalimi nacionalnimi centralnimi bankami v evrskem območju potrošnikom svetujejo, da lahko pristnost evrskih bankovcev hitro preverijo s preprosto metodo otip-pogled-nagib, ki je podrobno opisana tudi na spletnih straneh Banke Slovenije in na spletnem mestu ECB. “Če prejmete sumljiv bankovec ali kovanec, ga neposredno primerjajte z drugim, za katerega veste, da je pristen. Če se vaš sum potrdi, o tem nemudoma obvestite policijo,” svetujejo.

Kot so še dodali, podobne podatke glede ponarejene gotovine ugotavljajo tudi drugod v evrskem območju.