Obremenitev zraka s cvetnim prahom v določenem okolju je med drugim odvisna od vrste rastlin v tistem okolju in tudi od vremena. Vreme je bilo letos doslej naklonjeno sproščanju in širjenju pelodnih zrn v zraku, je za STA povedala vodja enote za aerobiologijo na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Andreja Kofol Seliger.
NLZOH je edini, ki se pri nas ukvarja s spremljanjem obremenitev zraka s cvetnim prahom, v Evropi je takih laboratorijev prek 600. NLZOH je redni monitorig cvetnega prahu v zraku začel leta 1996 v Ljubljani. Trenutno imajo po državi štiri postaje, kjer merijo koncentracije cvetnega prahu v zraku, in sicer še v Izoli, Mariboru in Lendavi.
Letos se je po besedah aerobiologinje Andreja Kofol Seliger sezona cvetnega prahu začela nadpovprečno zgodaj z lesko in jelšo, nato pa je razvoj sezone zaustavilo slabo zimsko vreme. V nadaljevanju so sledile nadpovprečno visoke obremenitve zraka s cvetnim prahom v februarju. Takrat sta največ cvetnega prahu prispevali jelša in leska. S temi visokimi obremenitvami je bil že februarja dosežen prvi vrh sezone.
V marcu so bile nato obremenitve nekoliko nižje, drugi val pa se je začel po 25. marcu, ko sta zacvetela breza in gaber. Najvišje obremenitve so v laboratoriju ugotavljali v začetku aprila, povišane vrednosti pa so vztrajale cel april.
Maja so močno cveteli iglavci; največ je bilo smreke, nekoliko manj bora. Pelodi iglavcev bodo prisotni še nekaj časa, cvetni prah iglavcev je namreč po besedah aerobiologinje zelo poln in dlje časa ostaja v zraku.
Ker je bilo vreme lepo, smo imeli marsikje rumene prevleke, ko so se zrna posedala iz zraka, na kar so opozarjali iz mnogih krajev po Sloveniji. A, kot pravi Andreja Kofol Seliger, to ni tako redek pojav. Nazadnje smo denimo v letu 2020 imeli enak pojav z ogromno peloda iglavcev.
Trenutno je v nižinah v polnem razmahu sezona cvetnega prahu trav. V suhem vremenu bo obremenitev visoka, znižanje pa lahko pričakujemo v času ploh in neviht, je zapisano v zadnji napovedi NLZOH, ki velja za obdobje od 25. do 31. maja. Trenutno cvetita tudi nizko alergena trpotec in kislica. Obremenitev bo v splošnem nizka, nekoliko višja v bližini travnikov.
V Primorju bo obremenitev s travami srednje visoka do visoka, pojavljal se bo cvetni prah trpotca in kislice. V zraku bo vedno več koprivovk, večino zrn bo prispevala krišina. So pa preiskovalci zabeležili že tudi prva zrna oljke, količina cvetnega prahu se bo postopoma povečevala, navaja zadnja napoved NLZOH.
Trave so sicer pri nas glavni alergen v zraku. Visoke obremenitve pa se bodo zniževale tudi s košnjo, a stroka še nekaj časa ne pričakuje kakšnih izrazitih znižanj. Takoj za travami je v Sloveniji glede na število ljudi, ki so občutljivi na njene pelode, breza tista, ki velja za enega glavnih alergenov.
Sicer pa letos strokovnjaki pri nas ugotavljajo tudi močno cvetenje bukve. Tako močno cvetenje se je dogajalo tudi v letih 2011, 2013, 2016, 2018 in 2020.
Koliko obremenjenosti zraka s cvetnim prahom namerijo, je odvisno tudi od postavljenih merilnih mest. “Naša izkušnja je taka, da v Lendavi namerimo največ cvetnega prahu, včasih ga tam registrirajo tudi do 10-krat več kot v Mariboru,” je povedala aerobiologinja in pojasnila, da med drugim na to vpliva tudi geografska lega območja in prisotnost ambrozije.
Obremenitev zraka s cvetnim prahom je sicer za različne rastline različno visoko postavljena, ker so različno alergene. Ali človek nanj reagira, pa je sicer odvisno tudi od njegovega imunskega sistema. Na počutje nekaterih posameznikov lahko vpliva tudi močan vonj cvetočih rastlin. Trenutno na primer cvetijo robinija, španski bezeg, kalina in drugi, kmalu bo zadišala tudi lipa.
