Takšna proračunska gibanja so povezana z epidemijo covida-19 in sprejemanjem ukrepov za blažitev njenih posledic, so pojasnili na finančnem ministrstvu.
K višjemu primanjkljaju je prispevala 21,2-odstotna rast odhodkov, kjer so se najbolj povečala sredstva za zaposlene, subvencije, transferji posameznikom in gospodinjstvom ter drugi tekoči domači transferji.
Po drugi strani je še višjo rast primanjkljaja ublažila občutna, 26,8-odstotna rast prihodkov, predvsem na račun višje rasti dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost ter prejetih sredstev iz EU.
Davkov se je v proračun v prvih petih mesecih steklo 3,68 milijarde evrov, kar je 27,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Pri tem so bili prihodki od dohodnine višji za 43,7 odstotka, takšna rast pa je po pojasnilih ministrstva v večji meri odsev višjih izplačil dodatka za delo v rizičnih razmerah v negospodarskih panogah ter lanskih ukrepov vlade, ki je davčne zavezance v času trajanja krize oprostila plačevanja nekaterih davčnih obveznosti.
Za 119,1 odstotka več kot pred letom je bilo v proračun vplačanega tudi davka od dohodkov pravnih oseb, za 21,3 odstotka več davka na dodano vrednost ter za 8,1 odstotka več trošarin.
Na strani odhodkov so se obveznosti za izplačilo plač in prispevkov v opazovanem obdobju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečale za 13,6 odstotka. To povišanje je v večji meri posledica napredovanj in dogovora o plačah, sprostitve delovne uspešnosti in drugih stroškov dela v javnem sektorju ter dodatkov za delo v rizičnih razmerah.
Za 7,2 odstotka pa so se zmanjšali izdatki za blago in storitve ter za 28,6 odstotka izdatki za tekoče vzdrževanje, medtem ko so se izdatki za posebni material in storitve ter drugi operativni odhodki povečali.
V okviru tekočih transferjev se je za subvencije v prvih petih mesecih namenilo 482,1 milijona evrov, kar je 24,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. V ta znesek so med drugim všteti povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo, povračila nadomestila plače po odrejeni karanteni ter delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa.
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo od januarja do maja namenjenih 1,25 milijarde evrov oz. 71,1 odstotka več kot pred letom. Tudi ta znesek vključuje vrsto ukrepov po protikoronski zakonodaji.
Za poplačilo domačih in tujih obresti je bilo v prvih petih mesecih iz proračuna izplačanih 424,8 milijona evrov.
V evropski proračun je Slovenija letos do konca maja vplačala 285,1 milijona evrov, kar je 11,4 odstotka več kot v prvih petih mesecih lani. Rast je skladna s sprejetim proračunom EU in je posledica izstopa Združenega kraljestva iz EU. Iz evropskega proračuna pa je naša država do konca maja prejela 371 milijonov evrov oz. 21,1 odstotka več.
Dolg državnega proračuna se je maja, ko je država izdala za približno 300 milijonov novih zakladnih menic, povečal za blizu 129 milijonov evrov in je zadnji dan meseca znašal 36,36 milijarde evrov.
