“Situacija je zelo resna, a kanček upanja daje zavita krivulja v zadnjih treh dneh, ki kaže na to, da številke hospitaliziranih covidnih bolnikov vendarle padajo. To smo čakali dolgo in upamo, da se ta trend nadaljuje tudi v prihodnjih dneh,” je v današnji izjavi za medije povedal strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin.
Trenutno imajo hospitaliziranih 183 bolnikov s covidom-19, kar je okoli 20 manj kot prejšnji konec tedna, ko so v zadnjem valu epidemije zabeležili najvišje število hospitaliziranih covidnih bolnikov. 36 oseb je na intenzivnem zdravljenju, 78 na akutnem covidnem oddelku, 62 pa v covidnih rdečih conah na ostalih oddelkih UKC Maribor. Pri slednjih gre za bolnike, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi drugih bolezenskih stanj, ne prvenstveno covida-19, a so pri njih ob sprejemu ali kasneje ugotovili okužbo z virusom sars-cov-2.
Še vedno je veliko odsotnosti med zaposlenimi. Iz različnih razlogov manjka okoli 1200 zaposlenih, kar predstavlja 33 odstotkov vseh zaposlenih. “Dodatnih 300 ljudi je prerazporejenih na covidne oddelke, zato je delo še posebej z elektivnimi pacienti močno zmanjšano,” je dejal Vogrin.
Dodatno težavo predstavlja omejen dostop bolnikov do zdravnikov na primarni in delno tudi sekundarni in terciarni ravni. “To traja že dve leti. Pritisk kroničnih bolnikov na bolnišnico je enormen, in to tako v urgentnem centru kot na hospitalnem delu, še posebej na kliniki za interno medicino. Tam je največ kroničnih pacientov in ti so bili v teh dveh letih zelo prikrajšani,” je pojasnil strokovni direktor.
Predstojnica oddelka za endokrinologijo in diabetologijo klinike za interno medicino Urška Kšela ocenjuje, da so v zadnjem valu epidemije pod največjim pritiskom. “Zaradi porasta okužb je prišlo do porasta hospitalizacij covidnih bolnikov s poslabšanji kroničnih internističnih obolenj, zaradi česar smo morali odpreti rdečo cono tudi na interni medicini. Posledično smo zmanjšali število necovidnih postelj in s tem zmanjšali možnost obravnave bolnikov, ki nimajo covida. A tudi ti bolniki so bolni in potrebujejo našo pomoč,” je izpostavila.
Težava so tudi vdori okužb s sars-cov-2 v bele cone in odsotnost zdravstvenega kadra, obstoječi kader pa je izčrpan. “Poskušamo maksimalno zagotoviti ustrezno obravnavo vsem bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, a na ta račun zmanjšujemo ambulantno subspecialistično in specialistično dejavnost. Ker se to dogaja že dve leti, je enormen pritisk na internistično nujno pomoč, ki deluje v sklopu urgence. Število obravnav se je glede na leta pred epidemijo povečalo za 100 odstotkov,” je ponazorila.
Predstojnik urgentnega centra je potrdil, da je izjemno velik pritisk na urgentni center. Samo na delu, kjer obravnavajo bolnike z raznimi boleznimi, ne poškodbami, se je število obravnav povečalo za 100 odstotkov v primerjavi z leti pred epidemijo.
Dodatna težava je pomanjkanje kadra, saj manjka petina zaposlenih v urgentnem centru, predvsem v zdravstveni negi. “Urgentni center deluje na robu svojih zmožnosti in v maksimalnih obratih. Nakopičil se je čas, ko sistem ne deluje normalno, pa že prej je bil pošteno podhranjen,” je dejal Prosen.
