Kot je objavil državni statistični urad, je delež gospodinjstev, ki so mesec preživeli z manjšimi težavami, znašal 26 odstotkov (predlani 31 odstotkov), delež tistih, ki so mesec preživeli dokaj lahko, pa 32 odstotkov (predlani 28 odstotkov).
Enotedenske letne počitnice bi si lahko privoščilo 81 odstotkov vprašanih, kar je štiri odstotne točke več kot leta 2020. Nepričakovane izdatke v višini do 700 evrov bi jih lahko poravnalo 73 odstotkov, sedem odstotnih točk več kot leto prej.
Da je bilo njihovo stanovanje v dobrem stanju – kar pomeni, da niso zaznali težav niti zaradi puščajoče strehe, vlažnih sten ali vlažnih temeljev niti zaradi trhlih okenskih okvirjev ali tal -, je navedlo 81 odstotkov gospodinjstev, potem ko jih je predlani 78 odstotkov. Da imajo primerno ogrevano stanovanje, jih je ocenilo 98 odstotkov, da imajo v poletnem času dovolj hladno, pa 85 odstotkov. 37 odstotkov vprašanih je imelo v svojem stanovanju klimatsko napravo.
Stopnja resne materialne in socialne prikrajšanosti je bila 1,6-odstotna oz. za eno odstotno točko nižja kot leto prej. To pomeni, da je v letu 2021 v materialno in socialno prikrajšanih gospodinjstvih živelo približno 33.000 oseb oz. 20.000 manj kot predlani.
Med glavnimi razlogi za znižanje resne materialne in socialne prikrajšanosti so večje število gospodinjstev, v katerih bi si lahko vsi člani privoščili počitnice, na kar so vplivali tudi turistični boni, več gospodinjstev bi si lahko privoščilo nepričakovane izdatke, kar bi lahko pripisali večjim prihrankom gospodinjstev zaradi zaprtja trgovin in drugih ukrepov, povezanih s covidom-19, manjše število oseb se zaradi finančnih razlogov ni udeleževalo plačljivih prostočasnih aktivnosti in se družilo s prijatelji ali sorodniki, ker so osebe najverjetneje subjektivno večji pomen pripisovale omejitvenim ukrepom zaradi covida-19 kot finančnim omejitvam, pravi statistični urad.
Plačevanje mesečnih stanovanjskih stroškov je bilo lani veliko breme za 21 odstotkov gospodinjstev, kar je šest odstotnih točk manj kot leto prej. Delež gospodinjstev, ki jim plačilo stanovanjskih stroškov sploh ni bilo breme, se je zvišal s 14 na 19 odstotkov.
Stanovanjske stroške, morebitno najemnino ali hipotekarni kredit, druge potrošniške kredite ali nakupe na obroke je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem zaradi finančne stiske vsaj enkrat plačalo z zamudo osem odstotkov gospodinjstev, kar je dve odstotni točki manj kot predlani in 12 odstotnih točk manj kot leta 2014, ko je s plačili zamujal doslej največji delež gospodinjstev.
Najemnino za stanovanje je vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem plačalo z zamudo 12 odstotkov najemnikov stanovanj, kar je bil enak delež kot v letu 2020.
S prijatelji ali sorodniki se je ob pijači ali kosilu oz. večerji družilo 68 odstotkov oseb, starih 16 ali več let, kar je 25 odstotnih točk manj kot v predpandemijskem letu 2019. Dva odstotka vprašanih si tega iz finančnih razlogov ni moglo privoščiti, 27 odstotkov se jih ni družilo zaradi covida-19 in z njim povezanih ukrepov, trije odstotki pa zaradi drugih razlogov.
Plačljivih prostočasnih aktivnosti se je redno udeleževalo 39 odstotkov oseb, starih 16 ali več let, kar je 16 odstotnih točk manj kot v letu 2019. Osem odstotkov oseb si tovrstnih aktivnosti ni moglo privoščiti iz finančnih razlogov, 19 odstotkov se jih ni udeleževalo zaradi covida-19, 34 odstotkov pa zaradi drugih razlogov.
Anketirani so tudi ocenjevali, kako je zdravstvena kriza, povezana s covidom-19, vplivala na njihovo duševno zdravje. Največ, 53 odstotkov oseb, starih 16 ali več let, je menilo, da koronavirusna kriza ni imela nobenega vpliva na njihovo duševno zdravje, 43 odstotkov jih je ocenilo, da je nanje vplivala negativno, štirje odstotki pa so menili, da je imela pozitiven vpliv na njihovo duševno zdravje.
Otroci iz 91 odstotkov gospodinjstev so imeli v času zaprtja šol zaradi epidemije na voljo vse potrebno za šolanje na daljavo: računalnik ali mobilno napravo ter ustrezno internetno povezavo. V dveh odstotkih gospodinjstev so imeli težave zaradi slabe internetne povezave ali te niso imeli, enak delež gospodinjstev ni imel dovolj računalnikov ali mobilnih naprav za vse otroke, preostalih pet odstotkov gospodinjstev pa je navedlo druge razloge za težave pri šolanju na daljavo.
