Svet v poročilu ugotavlja, da to radiodifuzne medije pelje v smer še težjega in vsebinsko vse bolj okrnjenega dela in poslovanja. Svet tako kot v lanskem poročilu predlaga, da bi kršenje pravice do obveščenosti in onemogočanje “informirane odločitve” prenesli v sodno prakso.

Po mnenju sveta je treba v medijsko zakonodajo vgraditi določilo, ki bo medijem prepovedovalo netočno poročanje, in kršitve ustrezno sankcioniralo. Zapisali so, da gre lahko pri kršenju pravice do obveščenosti za namerno neposredno ali posredno povzročanje škode uporabnikom.

Svet za radiodifuzijo je medije, politiko in sodelujočo stroko med drugim ponovno pozval, da so v komunikaciji z javnostjo strokovni, logični, konsistentni, dosledni in dostojni ter da se zavedajo odgovornosti, da so posredovane informacije podlaga za sprejete odločitve posameznika, ki ima pravico do obveščenosti.

Poleg tega jih je pozval, naj se zavedajo, “da so vsi kratkoročni cilji in problemi, ki so posledica krize in s katerimi se trenutno ukvarjamo, izrazito minorni v primerjavi z vsemi civilizacijskimi standardi, ki nas opredeljujejo kot narod”.

Po mnenju sveta problem predstavljajo tudi koncentracije in prevzemi medijev tako na televizijskem kot radijskem področju. Menijo, da je na tem mestu nujna sprememba medijske zakonodaje.

Pozitivno spremembo pa, tako svet, predstavlja lanska sprememba zakona o medijih, ki je omogočila, da bodo lahko preko digitalnih radijskih omrežij oddajali tudi radijski programi s statusom lokalnega programa posebnega pomena.

S poročilom se je na seji seznanil tudi odbor DZ za kulturo. Predsednik Sveta za radiodifuzijo Aleš Lipičnik je v predstavitvi poročila poudaril, da svet z delovanjem medijev v času krize že lani ni bil “pretirano zadovoljen”, letos pa se to ni spremenilo. “Anatomija problema je v točnosti in sprejemanju odgovornosti za točnost informacij,” je dejal. Mediji pa se morajo zavedati svoje odgovornosti, je dodal.

Težavo predstavlja tudi zaščita televizijskih uporabnikov. “Gre za prisilno pobiranje naročnin za določene TV programe skozi operaterje,” je pojasnil Lipičnik. Poudaril je tudi, da je svet že pred tremi leti oblikoval seznam posebnih dogodkov za TV prenos, a je zaradi proceduralnih težav z objavo v uradnem listu prišlo do stanja negotovosti, ko je “seznam bil veljaven in ni bil veljaven”. Svet bo zato v prihodnjih mesecih seznam obnovil.

Svet se zavzema tudi za zaščito slovenskega jezika v tujih TV programih. Lipičnik je dejal, da ne najdejo prave rešitve, kako bi uvedli nadzor nad izredno slabimi prevodi v tujih programih, pa naj gre za podnapise ali sinhronizacije.