Od srede naprej lahko osnovnošolci zadnje triade, dijaki in študentje pri nakupu računalniške opreme unovčijo digitalne bone ’22 v vrednosti 150 evrov.

“Višina bona je takšna, da socialno ogroženim ne bo omogočila nakupa opreme, ki jo potrebujejo, medtem ko bodo ostalim, ki opremo že imajo, omogočili nakup dragih pripomočkov, ki v nobenem pogledu ne bodo prispevali k dvigu digitalne pismenosti,” je v zapisu na družbenem omrežju Twitter danes zapisala ministrica.

Po oceni Stojmenove Duh bo država za projekt, ki ga je pripravila prejšnja vlada, porabila slabih 60 milijonov evrov, a bo ta denar namenjen predvsem financiranju v tujini narejene opreme, pri razvoju katere slovenska podjetja niso imela nobene bistvene vloge in koristi.

“Seveda sem jezna, da porabljamo toliko denarja za nakup opreme ob dejstvu, da bi lahko ta sredstva bistveno bolj koristno porabili. Seveda bi preklicala v trenutku, če bi bilo to možno. Ampak ni,” je navedla.

Digitalni boni bodo pozneje na voljo tudi starejšim od 55 let, ki bodo predhodno opravili brezplačno izobraževanje s področja digitalnega opismenjevanja. Zaenkrat sicer še ni znano, kdaj točno se bodo ta izobraževanja začela.

Stojmenova Duh je sicer opozorila tudi na težave, ki lahko čakajo starejše pri koriščenju bonov. “Čeprav smo veliko poslušali, kako bo bon pomagal tudi starejšim, ‘pozabili’ pa so nam omeniti število starejših, ki ga bodo lahko koristili. ‘Pozabili’ so tudi razmisliti, kako bodo do usposabljanj prišli mobilno ovirani, torej osebe, ki bi jim digitalizacija še posebej prišla prav,” je bila kritična.

Kot je še zapisala, so ‘pozabili’ tudi, da pravilo ‘kdor prej pride, prej melje’ ni pravi način, da uloviš osebe, ki nimajo digitalnih znanj in veščin.

Do digitalnih bonov so kritični tudi v koalicijski stranki Levica. Opozorili so, da bo bon sicer nekaterim pomagal pri nakupu, medtem ko si nekateri kljub bonu ne bodo mogli privoščiti nakupa več sto evrov dragega kosa računalniške opreme.

“Vendar bone kot davkoplačevalci financiramo vsi. To pomeni, da razni digitalni in ostali boni predstavljajo subvencioniranje potrošniških navad tistih, ki si nakup lahko privoščijo, s strani tistih, ki si dodatnih stroškov niti v teoriji ne morejo privoščiti. Mesečne dohodke namreč v celoti porabijo za hrano, položnice in streho nad glavo,” so zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem so spomnili, da po podatkih statističnega urada 34 odstotkov slovenskih družin ne zmore plačevati nikakršnih izrednih izdatkov.

Kot so pojasnili, je politiko vlade Janeza Janše zaznamovala kopica takšnih nepremišljenih ukrepov, ki so se skrivali za na prvi pogled všečnimi krilaticami, kot so “digitalizacija”, “debirokratizacija” in “spodbujanje rodnosti”.

Sredstva, ki bodo namenjena za digitalne bone bi po prepričanju Levice prišla prav v trenutnih razmerah, ko se soočamo z rastočimi cenami osnovnih življenjskih potrebščin. “Ukrepi za cenovno in siceršnjo dostopnost temeljnih dobrin in storitev predstavljajo veliko bolj pravično in socialno ozaveščeno vrsto politike v času krize – in takšne politike želimo uveljavljati v tem mandatu,” so še izpostavili.

Po poročanju medijev je bil prvi dan sicer kar precejšen naval na trgovine z računalniško opremo. Kot je za Televizijo Slovenija dejal direktor prodaje v Big Bangu Ljubljana Miha Drganec, je bilo treba pri njih v sredo za unovčitev bona čakati tudi po eno uro.