Zajc je na vladni novinarski konferenci pojasnjeval, komu in pod kakšnimi pogoji lahko gostinci strežejo hrano in pijačo. Odlok o ponujanju blaga in storitev potrošnikom ni nikoli posegal v razmerja med pravnimi osebami, je poudaril. Če gre za pogodbo med poslovnimi subjekti, je torej poslovanje dovoljeno, je pa treba upoštevati morebitne omejitve iz drugih odlokov in priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Iz slednjega izhaja, da v primeru, da ima gostinec pogodbo o ponujanju prehrane zaposlenim sklenjeno samo z enim podjetjem, ustvari mehurček. Na neki način postane menza za to podjetje, zato v tem primeru ni omejitev glede tega, koliko oseb je lahko v prostoru oz. gostinskem lokalu. Kot so za STA dodatno pojasnili na ministrstvu, se kot mehurček obravnava tudi primer, da je imel gostinec na določen dan sklenjeno pogodbo samo z enim podjetjem, dan pozneje pa je prešel v pogodbeno razmerje z drugim.
Drugače pa je, če ima gostinec pogodbo sklenjeno z več podjetji. V tem primeru je gostilna javni prostor, na katerem veljajo omejitve iz drugih odlokov, denimo tiste o zbiranju ljudi. Trenutno se lahko torej v takšnem gostinskem lokalu hkrati nahaja 10 oseb. Januarja pa gostinec na tak način storitve dejansko ni smel opravljati, je pojasnil Zajc.
V primeru, da ima gostinec sklenjeno pogodbo samo z enim podjetjem, na poslovnem sestanku pa so tudi poslovni partnerji iz drugih podjetij, odgovornost po pojasnilih ministrstva leži na obeh podpisnikih pogodbe. Prostor ima elemente javnega prostora, saj je prisotnih več poslovnih subjektov, so dodali.
Zajc je ob tem podčrtal, da sta si vlada in gospodarsko ministrstvo ves čas prizadevala pogoje poslovanja jasno predstavljati, a očitno komunikacija “ni bila dovolj dobra”. Zagotovil je, da se na ministrstvu ves čas trudijo, da bi gostinski panogi čim bolj pomagali. Tako je država za ukrep čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa za sektor gostinstva in turizma izplačala več kot 110 milijonov evrov. Za delno kritje fiksnih stroškov v panogi je šlo več kot 60 milijonov evrov. Za gostince je bil pripravljen javni poziv v višini 10 milijonov evrov, pripravljajo drugega v vrednosti 34 milijonov evrov.
Tožb gostincev si Zajc ne želi, je dejal. Izpostavil je dobro sodelovanje z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS) in posamičnimi gostinci. Mnoge njihove predloge je vlada upoštevala pri pripravi protikoronske zakonodaje, je spomnil. “Res smo se močno trudili, da to krizo zanje čim bolj omilimo,” je poudaril. Seveda pa ima vsak, ki meni, da se mu je zgodila krivica, možnost, da to tudi dokaže, je sklenil.
Gostinci medtem poudarjajo, da možnost tožb ni izključena, saj so nekateri zaradi neustrezne komunikacije vlade utrpeli škodo. Odločitev glede morebitnega odškodninskega zahtevka je sicer v rokah posameznih podjetij, je na današnji spletni novinarski konferenci povedal predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaž Cvar. Vsekakor pa bo moral nekdo prevzeti odgovornost, je poudaril.
Novinarska konferenca sekcije je bila sicer namenjena predstavitvi novoustanovljenega strokovnega sveta za gostinstvo. Vanj jim je uspelo po Cvarovih besedah povezati večino najbolj prepoznavnih slovenskih gostincev, ki bodo s strokovnim znanjem prispevali k bolj učinkovitemu zastopanju interesov panoge.
Na premierja Janšo in gospodarskega ministra Zdravka Počivalška je svet danes naslovil odprto pismo, v katerem ju želi podrobneje seznaniti s trenutnimi kritičnimi razmerami, v kateri se je znašla panoga gostinstva in turizma. V njem so našteti tudi predlogi sveta za izboljšanje razmer na področjih, kjer je stanje najslabše.
Med predlogi je izplačilo stoodstotnega nadomestila plače za zaposlene na čakanju na delo v panogah, kjer je opravljanje dejavnosti prepovedano ali bistveno omejeno. Pozivajo tudi k ureditvi vprašanja obveznega izplačila regresov, ki ga mnoga podjetja v panogi po Cvarovih besedah letos ne bodo zmogla izvesti, odlogu plačila kreditnih obveznosti in znižanju davka na dodano vrednost.
“Zadnja točka v pismu pa je poziv k odpiranju panoge. Nikoli nismo dobili podatkov o okužbah v gostinskih lokalih, zato imamo argumentirane razloge za to zahtevo,” je poudaril.
Po besedah člana strokovnega sveta Gašperja Čarmana si prizadevajo za odpiranje po italijanskem modelu, kar bi med drugim pomenilo odprtje restavracij do 18. ure, največ štiri osebe, ki niso iz istega gospodinjstva, za skupno mizo, obvezno uporabo mask med vstopanjem in izstopanjem iz restavracij ter obvezno razkuževanje rok. “Z odgovornim ravnanjem odprtje obratov po našem prepričanju ne bi povečalo števila okužb,” je dejal.
Predsednik sveta Tomaž Kavčič je opozoril, da se z vsakim dnem zaprtja zmanjšuje poslovna kondicija gostincev. “Zavedam se, da sta na prvem mestu zdravje in vzdržnost zdravstvenega sistema, a tudi vzdržnost gospodarstva je pomembna,” je dejal. Poudaril je, da so gostinci vladi hvaležni za vso dosedanjo pomoč, vendar ta ni dovolj.
Kot največji težavi je izpostavil nezmožnost ohranjanja delovnih mest in ne dovolj jasno komunikacijo pristojnih s podjetniki. “Zaposleni namreč odhajajo v tujino in druge panoge. Obenem gostinci potrebujemo jasna navodila glede ravnanja,” je dejal.
Odprto pismo so na predsednika vlade danes naslovili tudi v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije, kjer so prav tako kritični do domnevne napačne interpretacije vladnega odloka. Janši očitajo, da v državi veljajo dvojna merila, pristojni pa ne prevzemajo odgovornosti za svoja dejanja.
“Zakaj gostinci niso vedeli, da noben odlok ne prepoveduje poslovnih srečanj, vse do trenutka, ko je v javnosti odjeknila informacija o sestanku v prleški gostilni,” so zapisali.
Ob tem so ponovno izpostavili tudi druge težave, s katerimi se od izbruha novega koronavirusa sooča panoga. Kot so opozorili, mnogi zaposleni še naprej čakajo na delo doma, nekateri so delo izgubili, gostiski obrati pa medtem ne smejo streči hrane niti pod strogimi pogoji za preprečevanje širjenja okužb.
