Računsko sodišče je namreč oktobra lani ugotovilo, da ministrstvo za zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije od začetka leta 2008 do konca septembra 2019 nista bila učinkovita pri skrbi za učinkovit vstop zdravnikov na trg dela niti pri izboljševanju razmerja med potrebnim in razpoložljivim številom zdravnikov.
Kot so tedaj ugotovili, sta glavna razloga za neučinkovitost predvsem v tem, da ni mogoče ugotoviti dejanskih obstoječih zdravniških kapacitet niti ni mogoče oceniti potreb po dodatnih zdravnikih. Noben deležnik namreč ne ugotavlja, koliko efektivnih ur zdravniškega dela na mesec opravi posamezni zdravnik v okviru različnih oblik izvajanja zdravniške službe in pri različnih izvajalcih. Podatki o tem, koliko je vsak posamezni zdravnik dejansko aktiviran, ne obstajajo, poleg tega pa ni vzpostavljen ustrezen sistem ocenjevanja potreb po zdravnikih, so opozorili.
Sistem ugotavljanja potreb po zdravnikih ni bil učinkovit predvsem zaradi odsotnosti vrste ključnih elementov, ki bi jih moralo zagotoviti ministrstvo, in sicer predvsem zaradi odsotnosti celovito določene mreže javne zdravstvene službe, določitve zdravniških delovnih mest, natančne metodologije za ugotavljanje potreb po zdravnikih in odsotnosti analiz obremenitev zdravnikov, je ugotovilo sodišče.
Ker vse razkrite nesmotrnosti niso bile odpravljene med revizijo, je računsko sodišče v revizijskem poročilu ministrstvu za zdravje podalo zahtevo za predložitev odzivnega poročila. Ministrstvo je nato v odzivnem poročilu in njegovi dopolnitvi predstavilo popravljalne ukrepe, ki ga je računsko sodišče pregledalo in presojalo o zadovoljivosti ukrepov. Nekateri ukrepi so po ugotovitvah računskega sodišča zadovoljivi, nekateri delno zadovoljivi, drugi pa nezadovoljivi.
Nezadovoljivi ukrepi se med drugim nanašajo na pravno ureditev zbiranja, evidentiranja ter spremljanja podatkov o številu zdravnikov in zdravniških kapacitetah v okviru mreže javne zdravstvene službe in okviru zasebne zdravstvene službe, kadar so zdravniki aktivirani v obeh segmentih. Ministrstvo tako ni določilo deležnika, ki naj bo odgovoren za zanesljivost, točnost, ažurnost in popolnost teh podatkov, prav tako ni odpravilo ureditve, ki omogoča podvajanje spremljanja istih podatkov v okviru različnih evidenc.
Poleg tega ministrstvo ni določilo natančne metodologije ugotavljanja potreb po zdravnikih specialistih posameznih specialističnih strok, ki bi vključevala merila za enotno določanje potreb po dodatnih zdravnikih na ravni države in izvajalcev zdravstvene dejavnosti.
Nezadovoljivi so tudi ukrepi glede načina pridobivanja podatkov o potrebah po zdravnikih, analize obremenitev zdravnikov ter analize stroškov in učinkov projektnega nagrajevanja zdravnikov zaradi domnevnih preobremenitev na podlagi glavarinskega sistema v primerjavi s stroški in učinki dodatnega zaposlovanja zdravnikov.
Ker ministrstvo v odzivnem poročilu na nekaterih področjih ni izkazalo zadovoljivih oziroma v celoti zadovoljivih popravljalnih ukrepov za odpravo nesmotrnosti, je kršilo obveznost dobrega poslovanja, je še ugotovilo računsko sodišče.
