“Politična, zdravstvena in družbena kriza niso okoliščine, v katerih bi si lahko dovolili samopoveličevanje in prisvajanje zaslug za osamosvojitev. Treba se je nasprotno soočiti z vprašanjem, kaj smo v preteklih treh desetletjih naredili narobe in kaj smo se iz tega naučili. Ena od napak je ta, da smo se odrekli mirovniški politiki in viziji družbe, temelječi na enakosti,” menijo na Mirovnem inštitutu.
Ugotavljajo, da se je Slovenija po osamosvojitvi uspešno razvijala na številnih področjih, vzpostavila je večstrankarski politični sistem in močno civilno družbo, se gospodarsko razvijala in sprejela nekatere nove politike za zagotavljanje enakosti, kot sta očetovski dopust in registracija istospolne partnerske skupnosti. Danes tako sodi med bogatejše in velja za zgledno državo sveta.
A kot dodajajo, smo ustvarili tudi državo, “kjer je normalno, da nekateri bogatijo s podplačanim delom delavcev in delavk; kjer lahko ljudje pridejo do stanovanja, če se zadolžijo do konca življenja; kjer se številni upokojenci in upokojenke komaj prebijajo skoz mesec; kjer so ženske tarče nasilja in umorov za štirimi stenami svojih domov; kjer je vlada posvojila sovražno retoriko in avtoritarne ideje; kjer zaradi rezilne žice na meji umirajo begunci in begunke”.
Po navedbah Mirovnega inštituta mnogo politikov zvrača krivdo za družbene probleme na “druge”: tujce, priseljence, muslimane, samske ženske, geje in lezbijke, pa nevladne organizacije, kulturnike in medije, čeprav prav vsi znatno prispevajo k ekonomskemu in kulturnemu razvoju slovenske družbe.
Tako na Mirovnem inštitutu ocenjujejo, da vse kaže, da so ustavna načela, kot so demokracija, socialna in pravna država, varstvo človekovih pravic, ločenost države in religije, svoboda govora, pravica do mirnega zbiranja in prepoved spodbujanja nestrpnosti, “pogosto le kulisa, Potemkinova vas, ki jo pokažemo drugim za dober vtis, sami pa vemo, da je realnost, v kateri živimo, precej drugačna”. Eno glavnih napak zadnjih treh desetletij vidijo v tem, “da ustave nikoli nismo zares uveljavili v praksi, zadnji dve leti pa so njena načela ogrožena bolj kot kdaj koli prej v zgodovini”.
Med najbolj zapostavljenimi je po navedbah Mirovnega inštituta 124. člen ustave, ki določa, da pri zagotavljanju varnosti država izhaja predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja. Ob tem ugotavljajo, da v Sloveniji in globalno pospešeno naraščajo neenakosti, se poglabljajo konflikti in poteka nova oboroževalna tekma. “Potrebujemo politiko, ki se bo zavzemala za kulturo miru in nenasilja ter uresničevala vizijo družbe, ki temelji na enakosti vseh ljudi,” so prepričani na Mirovnem inštitutu.
