Največ pogrešanih je odraslih in starejših oseb, še posebej pogosto gre za osebe z demenco ali drugimi starostnimi boleznimi. V več primerih gre tudi za izgubljene osebe v gorah ali zapustitve zdravstvenih ali negovalnih ustanov, delež mladoletnih pa je vseskozi nekje okoli 30 odstotkov vseh pogrešanih oseb, opažajo na policiji.

Motivi za pogrešanje oseb so, kot pojasnjujejo na policiji, različni in odvisni od različnih dejavnikov, kot so starost, navade in osebne lastnosti pogrešanega ter nezgode in naravne nesreče. Zlasti pogost motiv za odhod od doma so spori z bližnjimi, velikokrat pa za pogrešanje ni posebnega motiva in je posledica nezgode ali drugega nenadnega dogodka, tudi smrti. Pri otrocih in mladoletnikih pa lahko gre tudi za druženje s sovrstniki, uporništvo, željo po dogodivščinah, neuspeh v šoli ali zaljubljenost. Včasih pa pogrešani pove, da je dom zapustil, ker je potreboval čas zase.

Na policiji poudarjajo, da ni nikoli bilo nikakršnega roka za odložitev prijave, zato svetujejo, da se pogrešanje prijavi čim prej, še zlasti pri pogrešanih otrocih in ranljivih osebah. Čas je namreč odločilen dejavnik in manj časa kot mine od izginotja do prijave, več je možnosti, da bodo pogrešano osebo našli živo in nepoškodovano. Sodeč po statistiki, so pogrešane osebe v več kot polovici primerov najdene v nekaj urah, v 80 odstotkih pa v enem dnevu, ostalih 20 odstotkov oseb pa ostane pogrešanih.

Mit, da se pogrešane osebe tako ali tako same vrnejo domov, ne drži. Kot poudarjajo na policiji, se pogrešani sami vrnejo domov le v slabi tretjini primerov. Približno 30 odstotkov jih najde policija, 30 odstotkov pa jih najdejo svojci, prijatelji ali drugi občani. Nekaj odstotkov pogrešanih se najde hospitalizirane v bolnišnicah, nekaj pa tudi mrtvih kot posledica nezgode, samomora ali umora.

Prve aktivnosti policije po prijavi pogrešanja so usmerjene v pogovore s svojci, prijatelji in znanci pogrešanega ter oseb, ki bi lahko podale koristne podatke. Pomembno je, da se prijave pogrešanih vnesejo v različne policijske evidence in v druge sisteme policijskega informiranja, tudi v sosednjih državah, še poudarjajo na policiji.

Za izvedbo iskalne akcije je treba nujno najprej ugotoviti, kje se je pogrešani nazadnje nahajal, saj lahko policisti le na podlagi ugotovljene zadnje lokacije pogrešanega organizirajo ter izvedejo kvalitetno iskalno akcijo. Pogosto se za koristne izkažejo tudi objave v medijih, saj so Slovenci v primerih, ko je treba pomagati sočloveku, izjemno odzivni.

Po podatkih slovenske policije je vsako leto povprečno prijavljenih okoli 500 pogrešanih oseb, v zadnjih desetletjih policisti opažajo trend med 400 in 600 prijav letno. V evidenci pogrešanih oseb je v Sloveniji trenutno 244 pogrešanih oseb. Policija poudarja, da v Sloveniji oseba ostane pogrešana, dokler ni najdena živa ali mrtva, ne glede na morebiten sum kaznivega dejanja.

Danes se je v Ljubljani začela dvodnevna mednarodna konferenca, ki sta jo organizirala policija in ministrstvo za notranje zadeve. Na njej je o temi pogrešanih oseb spregovorilo več slovenskih in tujih policijskih ter drugih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tem področjem.

Po besedah ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar je pri iskanju pogrešanih oseb zelo pomemben multidisciplinarni pristop, torej sodelovanje policije z drugimi državnimi organi, s centri za socialno delo in s šolami.

Vodja mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe in vodja oddelka za krvne in seksualne delikte v slovenski policiji Damjan Miklič je med drugim poudaril, da je bila tema pogrešanih oseb tudi ena od osrednjih prednostnih nalog v času predsedovanja Slovenije Svetu EU. “Slovenski strokovnjaki smo pripravili in uskladili z vsemi državami EU nabor ukrepov za izboljšanje čezmejnega sodelovanja. “S tem smo prvič postavili temo pogrešanih oseb na evropski zemljevid varnostne arhitekture, z namenom, da dvignemo stopnjo varnosti vseh ljudi v Evropi,” je pojasnil na današnji konferenci.

“Mislim, da ne pretiravam, ko rečem, da bo zaradi tega dosežka rešenih na tisoče ljudi oz. na tisoče otrok,” pa je dejal ustanovitelj in predsednik fundacije Amber Alert Europe Frank Hoen in poudaril, da se je prvič doslej uspelo 27 evropskih držav prav zaradi Slovenije uskladiti glede pristopa k reševanju problematike pogrešanih oseb.