V novi finančni perspektivi za obdobje 2021-2027 bodo programi spodbud za zaposlovanje bolj povezani z usposabljanjem, da bi si delavci lahko zagotovili dodatna znanja in kompetence s poudarkom na digitalnih veščinah, je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec spomnil v odgovoru na pisno poslansko vprašanje Alenke Jeraj iz SDS, ki so jo zanimali njegovi načrti za manj izkoriščanja sistema in zatekanja sposobnih za delo k denarnim socialnim pomočem.

V evidenci brezposelnih oseb na Za vodu RS za zaposlovanje je bilo konec septembra po njegovih navedbah, objavljenih na spletni strani DZ, prijavljenih 52.043 oseb. Med njimi jih je 22.652 prejemalo denarno socialno pomoč. To je 7282 oseb oz. 24,3 odstotka manj kot septembra 2021, v primerjavi z avgustom letos pa 906 oseb oz. 3,8 odstotka manj, je poudaril.

Iz podatkov o strukturi prejemnikov denarne socialne pomoči po njegovem opozorilu sicer izhaja, da gre v primerjavi z vsemi brezposelnimi pogosteje za osebe, ki imajo osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo oziroma so dolgotrajno brezposelne. Pričakovano je med njimi višji delež iskalcev prve zaposlitve, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev denarnega nadomestila.

Zavod tem osebam nudi dodatno podporo z vključevanjem v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. V prvih devetih mesecih letos je med prejemniki denarne socialne pomoči izvedel 4365 vključitev v te ukrepe, kar predstavlja 32,7 odstotka vseh vključenih v ukrepe v tem obdobju. Največ, 3519 prejemnikov, je bilo vključenih v ukrepe usposabljanja in izobraževanja, vključitev v javna dela je bilo 612, v ukrepe za spodbujanje zaposlovanja pa 234.

Med vsemi registriranimi brezposelnimi je bilo septembra več kot polovica dolgotrajno brezposelnih, skoraj 16.500 pa jih je prejemalo denarno socialno pomoč. Prejemnikov pomoči z osnovnošolsko izobrazbo ali manj je bilo nekaj pod 8800, prejemnikov pomoči, starih 50 let in več, pa nekaj nad 6600, še izhaja iz ministrovega odgovora.

Mesec je prepričan, da motivacija za delo ne sme temeljiti na omejevanju socialnih pomoči, temveč na rasti plač, začenši z minimalno plačo. To plačo želijo na ministrstvu v naslednjih mesecih zvišati dvakrat: v prvem koraku naj bi jo še letos uskladili z novim izračunom minimalnih življenjskih stroškov, v drugem koraku januarja pa z medletno inflacijo v decembru letos. Ko bo to vprašanje rešeno, želijo spodbuditi razvoj novega plačnega modela v gospodarstvu, tako da bo rasti minimalne plače sledila tudi rast drugih plač.