Na FDV so se s spominsko ploščo poklonili starosti novinarstva v Sloveniji Juriju Gustinčiču

Na FDV so se s spominsko ploščo poklonili starosti novinarstva v Sloveniji Juriju Gustinčiču

V glavni avli Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani so danes odkrili spominsko ploščo novinarju in častnemu meščanu Ljubljane Juriju Gustinčiču. Dekan fakultete Iztok Prezelj je ob tej priložnosti dejal, da odpirajo vrata njegovemu spominskemu obeležju, ker Gustinčičevo delo pooseblja vrednote, s katerimi se istoveti fakulteta.

Te vrednote so, kot je nanizal Prezelj, vrednota objektivnega poročanja, vrhunska analitika kompleksnih družbenih razmer, vrednota globalnega zavedanja in delovanja ter svoboda govora.

Slavnostni govornik Slavko Splichal je dejal, da je Gustinčič utelešal razsvetljenska načela, ki so se uveljavila v zgodnjih razpravah o javnosti v času, ko se je novinarstvo kot medij javnosti šele rojevalo. “Predvsem si je drznil misliti in vedeti, kot je velevalo temeljno načelo razsvetljenstva. Drznil si je imeti mnenja, ker so bila vedno oprta na argumente in njegovo bogato znanje. In zato si je drznil tudi verjeti v poslanstvo novinarstva. Ta načela bi si moral današnji novinarski rod vzeti za svoje vodilo,” je poudaril ob odkritju spominskega obeležja, katerega se je udeležil tudi ljubljanski podžupan Aleš Čerin, so sporočili s fakultete.

Jurij Gustinčič, ki je umrl 7. junija leta 2014 v Piranu, star 92 let, je s svojim izvirnim poročanjem, kritičnim komentiranjem in pokončno poklicno držo v več kot pol stoletja v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji uveljavil najvišje novinarske standarde in postal ikona slovenskega novinarstva, so zapisali na FDV.

Novinarsko kariero je začel v beograjski Politiki, za katero je poročal iz tujine kar 25 let. Bil je dopisnik v Londonu, poročal je iz Grčije, Turčije, Cipra in Izraela. Bil je med desetimi jugoslovanskimi novinarji, ki so poročali o invaziji sovjetskih sil na Češkoslovaško. Iz Prage je poročal tudi za RTV Ljubljana, prav tako iz palače OZN v New Yorku, kjer je preživel 13 let.

V drugi polovici osemdesetih se je preselil v Ljubljano in po upokojitvi nadaljeval s komentiranjem svetovnih dogodkov. Pisal je za srbski Vreme, hrvaško Slobodno Dalmacijo, komentiral za Televizijo Slovenija in tednik Mladina.

Kot eno najprepoznavnejših osebnosti slovenskega novinarstva, ki je neizbrisno zaznamovala slovensko medijsko krajino, ga je za njegov novinarski prispevek k odprtemu, strpnemu in kulturnemu javnemu dialogu oktobra leta 2012 takratni predsednik republike Danilo Türk odlikoval z redom za zasluge.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content