Nacionalni veterinarski inštitut je ptičjo gripo potrdil pri perutnini v prosti reji v obratu v Zalogu pri Cerkljah. Izvedli so nujne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni, državno središče za nadzor bolezni pa je že v petek določilo območje z omejitvami in ukrepe, ki se izvajajo na njem.

Kot je danes v Ljubljani pojasnil Podpečan, je rejec pristojne sam obvestil o znakih ptičje gripe pri perutnini. Gre za nekaj več kot tisoč kokoši, ki so jih že usmrtili in varno odstranili. “Enako velja za vse druge proizvode na gospodarstvu in opremo, ki je prišla v stik z bolnimi živalmi,” je povedal.

Odstranili so tudi kokošja jajca, ki so bila na kmetiji. Glede tistih, ki so že pri kupcih, je Podpečan zagotovil, da njihovo uživanje ni nevarno za človeka.

Škoda v obratu še ni znana, krila pa jo bo država.

Veterinarji so pregledali tudi trikilometrski pas okoli žarišča, kjer je 68 obratov za rejo perutnine. Pregled v desetkilometrskem pasu, kjer je 336 obratov, še poteka.

Rejce pozivajo, naj bodo pozorni in dosledno upoštevajo preventivne ukrepe. Če zaznajo zmanjšano porabo krme in vode za več kot 20 odstotkov ter padec nesnosti za več kot pet odstotkov, ki traja že več kot dva dni, naj takoj obvestijo veterinarja.

Obvestiti ga morajo tudi o povišanem dnevnem poginu za več kot trikrat od pričakovanega, o pojavu kliničnih znakov (ravnodušnost, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, otekline podkožja, tekoči in zeleno ali belo obarvani iztrebki), o pojavu živčnih motenj (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti) ali o posmrtnih spremembah, ki kažejo na aviarno influenco.

Za preprečevanje širjenja morajo rejci gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem med drugim izvajati tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami, strehami ali na drug ustrezen način oziroma se v primeru, ko to ni mogoče, oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih.

Vodna zajetja na prostem, ki se pri nekaterih vrstah perutnine uporabljajo zaradi dobrobiti živali, je treba uporabljati tako, da je preprečen dostop divjim vodnim pticam. Pri oskrbi perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, je treba vodo obdelati s postopki, ki uničijo viruse aviarne influence (na primer s prekuhavanjem ali uporabo filtrov, UV-razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor).

Omejiti je treba stike nepooblaščenih oseb s perutnino in vstop v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevati ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (na primer namestitev razkuževalnih pregrad, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok).

Dnevni izpust živali na prosto je treba omejiti na najkrajši možni čas. Biovarnostne ukrepe je treba upoštevati tudi ob lovu na mlakarice ter pri odlovu in označevanju prostoživečih vodnih ptic, poleg tega pa še na prireditvah, sejmih oziroma razstavah perutnine in ptic v ujetništvu.