Slovenijo je označila kot eno z vodo najbogatejših držav v Evropi, ki je s tem srečna, vendar ni samozadovoljna. “Vodo ščitimo z ustavo, ki jo določa kot človekovo pravico in ščiti kot javno dobro in ne kot tržno dobrino. Dostop do čiste pitne vode za vse ne sme biti nedosegljiv luksuz, ampak človekova pravica in nenadomestljivo javno dobro,” je poudarila.
Pomanjkanje čiste pitne vode na svetu različno prizadeva moške, ženske in otroke, zato je potrebno politike ustrezno prilagoditi in zaščititi naravne vire za prihodnje generacije z odločno akcijo in globalno solidarnostjo. Zaradi tega je pozvala k ustanovitvi položaja posebnega odposlanca ZN za vodo, za kar se je že izreklo več kot 150 držav članic ZN.
Pozvala je k rednim srečanjem na visoki ravni ZN na temo vode in k uresničevanju nacionalnih zavez o vodi. “V svetu ima 153 držav vodna telesa, ki presegajo meje. Slovenija je aktivna članica vodne konvencije in ob tej priložnosti vas vabim na 10. srečanje članic oktobra 2024 v Sloveniji,” je dejala Pirc Musar.
Nato je podala še izjavo v imenu koalicije za čezmejno vodno sodelovanje in dejala, da gre za več kot 40 držav, ki skupaj z nevladnimi organizacijami pozivajo k povečanju mednarodnega sodelovanja na področju vode.
“Čezmejna voda predstavlja 60 odstotkov vseh tokov sladke vode in od nje so odvisne tri milijarde ljudi (…) Pomanjkanje sodelovanja v najboljšem primeru pomeni zamujeno priložnost, v najslabšem ogroža varnost,” je dejala.
Sodelovanje po njenih besedah ni zadostno in koalicija predlaga številne ukrepe za izboljšanje tega, kot je izmenjava podatkov, izobraževanje, delitev dobrih praks, povečanje financiranja, skupna vlaganja in podobno. “Zaveze smo podali in želimo navdihniti tudi druge. Odločeni smo, da pospešimo napredek čezmejnega vodnega sodelovanja,” je dejala predsednica.
Pirc Musar se bo v New Yorku udeležila tudi več dogodkov ob robu konference. Med drugim delovne večerje, ki jo bosta priredila sopredsedujoča konferenci, tadžikistanski predsednik Emomali Rahmon in nizozemski kralj Viljem-Aleksander, ter sprejema EU in afriške ministrske konference o vodi. Sprejela bo tudi veleposlanice držav pri ZN in namestnice.
V načrtu ima tudi več dvostranskih srečanj. Med drugim s predsednico predsedstva Bosne in Hercegovine Željko Cvijanović, predsednikom Iraka Abdulom Latifom Rašidom, premierko Namibije Saaro Kuugongelwo in predsednikom 77. zasedanja Generalne skupščine ZN Csabom Korösijem.
Obiskala bo univerzo Columbia, kjer bo s študentkami in študenti vodila pogovor na temo človekovih pravic in informacijskih tehnologij. Predsednica bo v petek nagovorila še stalne predstavnice držav pri ZN in njihove namestnice, ki se bodo udeležile sprejema na slovenski misiji pri ZN.
Konference o vodi, ki bo potekala do petka, se iz Slovenije udeležujeta še zunanja ministrica Tanja Fajon in minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, ki sodelujeta na več interaktivnih dialogih, med drugim o biološki raznolikosti, zmanjšanju tveganj pred nesrečami, čezmejnem in mednarodnem vodnem sodelovanju.
Slovenija bo na konferenci podala prostovoljni zavezi za vodno akcijsko agendo – zavezo o izvajanju nadgradnje sistema zgodnjega opozarjanja pred poplavami, nizkimi pretoki, sušami in gozdnimi požari v mednarodnem porečju Save z razširitvijo na Jadran in zavezo o strategiji obnove vodotokov v slovenskem delu Unesco čezmejnega biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava.
Slovenija bo leta 2024 in 2025 predsedovala barcelonski konvenciji in od leta 2024 do leta 2027 vodni konvenciji. Vodna konvencija je mednarodni pravni instrument za trajnostno rabo čezmejnih vodnih virov. Sprejeta je bila leta 1992, trenutno pa ima 47 članic.
Barcelonska konvencija pa zadeva varovanje Sredozemskega morja pred onesnaževanjem. Slovenija bo letos od 4. do 8. decembra v Portorožu gostila 23. zasedanje pogodbenic te konvencije.
