Bobra prepoznamo po ploščatem repu, plavalni kožici in velikih oranžnih sekalcih. Razširjen je po vsej Evropi ob rečnih dolinah, jezerih, močvirjih. Od prvega podatka v porečju reke Krke po izumrtju v 18. stoletju ga je danes mogoče najti skoraj po vsej Sloveniji. Trenutno so podatki iz rek in pritokov Krke, Sotle, Drave, Mure, Save, Dravinje, …

Bober je rastlinojed. Prehranjuje se z zelišči in vodnimi rastlinami, v zimskih mesecih objeda debla dreves. Njegov dom je brlog, sestavljen iz več sob, ki si ga izkoplje v brežino struge. Od vode se le redko oddalji za več kot 50 metrov.

V naravi je bober ključna vrsta, ki s svojo dejavnostjo vzdržuje in uravnava vodotoke, zvišuje podtalnico, z jezovi blaži hitrost vode in oblikuje mokrišča. Z aktivnostmi ustvarja številna raznolika življenjska okolja, primerna večjemu spektru živali.

Zavarovana vrsta pa je tudi bober, tako kot tudi njegov življenjski prostor. Ker z jezom dvigne raven vode v vodotoku ter tako skrije vhod v brlog, je jez struktura, ki se je v naravi ne sme odstranjevati, opozarjajo na zavodu.

V poletno-jesenskem času bobri objedajo poljščine v obvodnem pasu polj, če so ta preblizu vodotokov, z gradnjo jezov povzročajo poplave na obvodnih zemljiščih gorvodno od jezu, s spodkopavanjem brežin in gradnjo več metrskih kanalov v notranjost kmetijske površine pa povzročajo ugrezanje težke mehanizacije. Ker gre za zavarovano žival, je mogoče za škodo terjati odškodnino.